1. Ne̱ni di bino̱ ná Yehova a mapula sisea biso̱ be̱be̱ e?

 YEHOVA a mapula ná di siseye mo̱ be̱be̱. (Yak. 4:8) A mapula be̱ Loba lasu, Sango asu na Diko̱m lasu. A malabe̱ mika masu, a mongwane̱ pe̱ biso̱ o pond’a ndutu. A mabolane̱ pe̱ bebokedi bao o lee̱ na tata biso̱. Nde nje jangame̱nno̱ bola ná di siseye be̱be̱ na Yehova e?

2. Ne̱ni jeno̱ ná di sisea be̱be̱ na Yehova e?

² Je ná di sisea be̱be̱ na Yehova ke̱ di makane̱ mo̱, ke̱ di malanga Eyal’ao na dutea pe̱ oten. Di boli te̱ nika, di mabata to̱ndo̱ mo̱, na timbise̱le̱ pe̱ mo̱ masoma. Nik’e matute̱le̱ pe̱ biso̱ o sengane̱ mo̱ na bola pe̱ mo̱ esese a dongame̱nno̱ kusa. (Bbī. 4:11) Etum te̱ di mabatano̱ bia Yehova, nika pe̱ nde di mabatano̱ lakisane̱ mo̱ na bebokedi bena a tese̱no̱ o jongwane̱ biso̱.

3. Ne̱ni Diabolo a makekano̱ pandise̱ biso̱ etum na Yehova e, nde nje e me̱nde̱ bole̱ ná di si caka Yehova na bebokedi bao to̱ buńa e? (Myenge 31:15, 16)

³ Diabolo a mabola me̱se̱ o pandise̱ biso̱ etum na Yehova, tobotobo ke̱ je owas’a mitakisan. Ne̱ni a mabolano̱ nika e? A makeka bola ná son na son di si lakisane̱ pe̱ Yehova na bebokedi bao. Nde je ná di te̱nge̱ne̱ mo̱. Dube̱ lasu le te̱ ngińa, lakisane̱ di be̱nedino̱ Yehova pe̱ di bama, di si me̱nde̱ caka Loba lasu na bebokedi bao.—Langa Myenge 31:15, 16.

4. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

⁴ O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ mitakisan milalo me ná mi wa na bato bena ba titi oteten a mwemba; mō̱ te̱ me ná mi  bo̱bise̱ lakisane̱ lasu na Yehova na bebokedi bao. Ne̱ni mi mitakisan meno̱ ná mi pandise̱ biso̱ etum na Yehova e? Nje pe̱ jeno̱ ná di bola o te̱nge̱ne̱ miwe̱n ma Satan e?

5. Ne̱ni mitakisan meno̱ ná mi bo̱bise̱ lakisane̱ lasu na Yehova na bebokedi bao e?

⁵ Ponda iwo̱, je ná di be̱ne̱ mitakisan—k’eyembilan, mbia masu mwe ná mu te̱nge̱ne̱ biso̱, to̱so̱ je ná di bo̱lo̱ne̱ ebol’asu. Ne̱ni mi mitakisan meno̱ ná mi bo̱bise̱ lakisane̱ lasu na bebokedi ba Yehova, mi pandise̱ pe̱ biso̱ etum na mo̱ e? Je te̱ lembe̱ mitakisan pond’a bwaba, je ná di bo̱lo̱ne̱ dipita, di ńosea pe̱. Owas’a be bete̱medi, Satan a mabola ná jo̱nge̱le̱ ná Yehova a si to̱ndi biso̱. Diabolo a mapula ná jo̱nge̱le̱ ná Yehova na bebokedi bao nde be nde njo̱m a tak’asu. Nika nde mambo ma tombino̱ na bana ba Israel bō̱ bena ba ta o mukoma o Egypto. Ba se̱le̱ dube̱ ná Yehova nde a lom Mose na Aaron o sunga babo̱ o mukoma. (Bbu. 4:29-31) Ombusa ponda, Farao a batino̱ dilise̱ ebol’abu, ba num nde Mose na Aaron njo̱m a tak’abu, ba kwala ná: “Lo boli biso̱ di timba singabe̱ na farao na baboledi bao, kańena lo bake̱ babo̱ po̱ o dia ná ba bwe biso̱.” (Bbu. 5:19-21) Ba num ba baboledi ba Yehova ba jemea njo̱m. E se̱ ndutu e! We te̱ o lembe̱ mitakisan pond’a bwaba, ne̱ni weno̱ ná o bola ná lakisane̱ lo̱ngo̱ na Yehova na bebokedi bao di benge be̱ ngińa e?

6. Nje eyembilan a muto̱ped’a mudī Habakuk e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea lembe̱ la mitakisan e? (Habakuk 3:17-19)

⁶ Teleye̱ Yehova mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ o muka, o baise̱ pe̱ mo̱ jongwane̱. Muto̱ped’a mudī Habakuk a lembe̱ mitakisan jita. E me̱ne̱ne̱ ná o ponda po̱ ńa longe̱ lao, a si ta mbaki ná Yehova a mombwea mo̱. A langwedi Yehova nje ye̱se̱ e ta mo̱ o mulema. Mo̱ ná: “A Yehova, na bele̱ nde wa nate̱na njik’etum, nde o senge e? . . . Ne̱ni . . . o mombwano̱ nde taka lasu nika e?” (Hab. 1:2, 3) Yehova alabe̱ muka ma njiba mulema ma nu muboled’ao ńa jemea. (Hab. 2:2, 3) Ombusa mo̱ no̱ngo̱ ponda o dutea ne̱ni Yehova a sungino̱ baboledi bao, a timbi pe̱te̱ be̱ muńe̱nge̱. A kusi pe̱te̱ mbaki ná Yehova a mombwea mo̱ na ná a me̱nde̱ pe̱te̱ jongwane̱ mo̱ o lembe̱ to̱ njika mitakisan. (Langa Habakuk 3:17-19.) Nje nik’e mokwe̱le̱ biso̱ e? O be̱n te̱ mitakisan, kane̱ Yehova, o langweye pe̱ mo̱ ne̱ni o masengano̱. O baise̱ pe̱ mo̱ jongwane̱. O boli te̱ nika, we ná o be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola wa ngińa ni mapule̱ o lembe̱. We̱n pe̱ te̱ ne̱ni ongwane̱no̱ wa, dube̱ lo̱ngo̱ di mabata be̱ ngińa.

7. Nje elong’a mbia ewo̱ ya Shirley e pulino̱ ná o̱nge̱le̱ e, nde nje yongwane̱ mo̱ ná a si bo̱lo̱ne̱ dube̱ lao na Yehova e?

⁷ Walame̱ne̱ o mambo ma mudī. Jombwe ne̱ni nika ńongwane̱no̱ munańango mō̱ nu belabe̱ ná Shirley, nu maje̱ o Papuasia Guinea ńa peńa, ke̱ e o lembe̱ mitakisan. Mbia ma Shirley mu ta tue, ponda iwo̱ pe̱ mu si ta mu be̱ne̱ da ndongo. Elong’ao ya mbia ewo̱ e keki bo̱bise̱ lakisane̱ lao na Yehova. Nun a langwedi mo̱ ná: “Wa ná mudī musangi ma Loba mu mongwane̱ wa, nde di jongwane̱ le so̱ we̱ e? Mbia mu dia nde tue. b O mańamse̱ nde pond’ango o dikalo.” Shirley embi ná: “Na baise̱ mbame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ Loba  a mombwea biso̱ na mbale̱ e? Na kane̱ so̱ Yehova dibokime̱ne̱, na langwea mo̱ nje ye̱se e ta mba o mulema. Na bengi pe̱ langa Bibe̱l na kalat’asu, na benga pe̱ te̱ dikalo na jukea o ndongame̱n.” Shirley a botedi so̱ so̱ṅtane̱ ná Yehova a mombwea mbia mao. Mbia mao mu si wedi na jai, ba ta pe̱ bonam. Shirley mo̱ ná: “Na so̱ṅtane̱ ná Yehova a ta alabe̱ muka mam.” (1 Tim. 6:6-8) O bengi te̱ walame̱ne̱ o mambo ma mudī, wa pe̱ o si me̱nde̱ jese̱le̱ ná mitakisan to̱ penda ba pandise̱ wa etum na Yehova.

8. Nje ye ná e po̱ye̱ bonasango bena Yehova a mabolane̱no̱ o die̱le̱ bebokedi bao e?

⁸ Tongwea na elimb’a dikalo na milongwa ma bekwali, basingedi basu ba macamane̱ mpoṅ na mambo ma si te̱nge̱n jombwea bonasango bena Yehova a mabolane̱no̱ o die̱le̱ bebokedi bao. (Mye. 31:14) Bonasango bō̱ ba damabe̱le̱, ba numabe̱ pe̱ njo̱m ná be nde bato ba ebwan. Kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso i ta o mulemlem ma bete̱medi ponda ńamuloloma Paulo a numabe̱no̱ njo̱m ni si te̱nge̱n, a damabe̱le̱ pe̱. Nje ba bolino̱ e?

9. Nje kriste̱n iwo̱ i bolino̱ ponda Paulo a we̱le̱be̱no̱ o beboa e?

⁹ Kriste̱n iwo̱ ya ebwe’a mbu yaboso i ta i pawe̱ na Paulo ke̱ e o beboa o Roma. (2 Tim. 1:8, 15) Ońola nje e? Mo̱ ba ta nde ba bwa Paulo iso̱n ońolana bato ba ta ba langa mo̱ ka mot’ ebwan e? (2 Tim. 2:8, 9) Nga ba ta nde ba bwa bo̱ngo̱ ná babo̱ pe̱ ba me̱nde̱ takisabe̱ e? E be̱ to̱ njika njo̱m ba tano̱ ba be̱ne̱, keka te̱ dutea ne̱ni Paulo a sengino̱. A lembe̱ mitakisan jita, a le̱ke̱ye̱ na kwedi bwanga ońol’abu. (Bebolo 20:18-21; 2 Kor. 1:8) To̱ buńa, di si be̱ ka ba bonasango bena ba caki Paulo ponda a tano̱ a be̱ne̱ ńong’a jongwane̱! Nje di s’angame̱nno̱ dimbea ke̱ bonasango ba madie̱le̱ ba matakisabe̱ e?

10. Nje di s’angame̱nno̱ dimbea ke̱ bonasango ba madie̱le̱ ba matakisabe̱ e?

 ¹⁰ O̱nge̱le̱ ońola nje di matakisabe̱no̱, na nja ńe ombusa nika. Kalat’a Timoteo ńambusa 3:12 mo̱ ná: “Be̱se̱ be ná ba mapule̱ dangwane̱ longe̱ la dube̱ la Loba o Kristo Yesu ba me̱nde̱ kusa mitakisan.” Di s’angame̱n so̱ ńaka ná bato bena Satan a mawasano̱ takise̱ tobotobo be nde bonasango bena ba madie̱le̱. A mapula nde ná ba si be̱ pe̱ Yehova jemea, na bwese̱ pe̱ biso̱ bo̱ngo̱.—1 Pet. 5:8.

11. Nje eyembilan a Onesiforo e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? (2 Timoteo 1:16-18)

¹¹ Benga sue̱le̱ bonasango ango̱, o tingame̱ pe̱ na babo̱ na mulema mwe̱se̱. (Langa 2 Timoteo 1:16-18.) Kriste̱n po̱ ńa ebwe’a mbu yaboso ni ta ni belabe̱ ná Onesiforo e sue̱le̱ Paulo ke̱ e o beboa. “A si ta a bwa beboa [ba Paulo] iso̱n.” O diwengisan a wasi Paulo, a so̱ino̱ pe̱ mo̱, ongwane̱ mo̱ o be̱ne̱ nje e ta e pula mo̱. Na nika, Onesiforo a le̱ke̱ye̱ kwedi bwanga. Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Di s’ese̱le̱ ná bwa la bato bo̱ngo̱ leke biso̱ o sue̱le̱ bonasango asu bena ba matakisabe̱. O diwengisan, di lingeye babo̱, jongwane̱ pe̱ babo̱. (Min. 17:17) Ba be̱n ńo̱ng’a ndol’asu na jongwane̱ lasu.

12. Nje eyembilan a bonasango na bonańango asu ba Rusia e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹² Jombwe ne̱ni bonasango na bonańango asu ba Rusia bongwane̱no̱ bonasango na bonańango abu bena be o beboa. Bō̱ bangame̱n te̱ o kaisabe̱, jita labu ba mapo̱ o ndabo a bekaisedi o sue̱le̱ babo̱. Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Di si bwa bo̱ngo̱ yete̱na bonasango bena ba madie̱le̱ ba maloabe̱, ba madamabe̱le̱ to̱ ba matakisabe̱. Di kane̱ ońol’abu, jombweye belongi babu ba mbia, di wase pe̱ ne̱ni jongwane̱ babo̱.—Bebolo 12:5; 2 Kor. 1:10, 11.

13. Bato ba mayo̱ye̱ te̱ biso̱, ne̱ni nika ńeno̱ ná e bo̱bise̱ lakisane̱ lasu na Yehova na bebokedi bao e?

¹³ Belongi basu ba mbia bena be titi Mboṅ a Yehova, mako̱m masu m’ebolo na m’esukulu be ná ba yoye̱ biso̱ ońolana di mate̱ dikalo to̱ ońolana di mawe̱le̱ bete̱sedi basam ba Yehova o ebolo o longe̱ lasu. (1 Pet. 4:4) Be ná ba kwala ná: “Na mabwane̱ wa muńe̱nge̱, nde ebas’ango̱ ye bwambi, belēdi bao pe̱ be mátomba ponda.” Bō̱ be ná ba sa biso̱ ońola bedangwedi basu ombasanedi ma ba bena ba pangabe̱, ba kwala ná: “Ne̱ni bińo̱ leno̱ ná lo kwala ná le nde bato ba be̱n ndolo e?” Byala ka be, be ná be de̱ penda o milema masu. Je ná di botea baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ Yehova a titi nde o jengane̱ mba buka nje neno̱ ná na bola e? Myeka ma bebokedi bao mi titi bwambi e?’ Yete̱na o be bete̱medi nde o maso̱be̱no̱, ne̱ni weno̱ ná o benga tingame̱ na Yehova na bebokedi bao e?

14. Nje jangame̱nno̱ bola ke̱ bane̱ ba mayo̱ye̱ biso̱ ná di mabupe̱ bete̱sedi ba Yehova e? (Myenge 119:50-52)

¹⁴ Benga bupe̱ bete̱sedi ba Yehova. Hiob a ta nde moto nu ta nu bupe̱ bete̱sedi ba Yehova, tona ba tano̱ ba yo̱ye̱ mo̱. Diko̱m lao diwo̱ la lobango di ta ná di pula ná o̱nge̱le̱ ná to̱ a bupe̱ nde bete̱sedi ba Loba, nik’e si mabola Loba to̱ lambo̱. (Hiob 4:17, 18; 22:3) Nde Hiob a bangi dube̱ mu mpoṅ. A ta a bia ná bete̱sedi ba Yehova jombwea bwam na bobe be te̱nge̱n, a ta pe̱ a no̱ngo̱ bedomsedi ná a maw̱e̱le̱ mo̱ o ebolo. A s’ese̱le̱ ná bane̱ ba sumwane̱ mo̱ k’ao ni si be̱n misan.  (Hiob 27:5, 6) Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Di s’ese̱le̱ ná make̱ko ma bane̱ ma de̱ penda o mulema masu jombwea bete̱se̱di ba Yehova. Dutea nje e po̱yedi wa o longe̱. Ye̱ke̱i te̱, we̱n ná bete̱se̱di ba Yehova be te̱nge̱n na ná be mawanea wa tombwane̱. Benga so̱ sue̱le̱ bebokedi bena be mabwe̱le̱ be bete̱sedi. To̱ bato ba yo̱ye̱ nde wa ne̱, o si me̱nde̱ panda etum na Yehova.—Langa Myenge 119:50-52.

15. Ońola nje Brizit a tano̱ a yo̱yo̱be̱ e?

¹⁵ Jombweye eyembilan a Brizit, munańango mō̱ nu maje̱ o India. Belongi bao ba mbia be ta be yo̱ye̱ mo̱ ońola dube̱ lao. Ombusa mo̱ dubisabe̱ o 1997, mom’ao nu si ta nu bolea Yehova a bo̱lo̱ne̱ ebol’ao. Na mum’ao a domse̱ ná mbia mwe̱se̱ mu mala ja omboa bayedi ba mo̱ mome, o mundi mupe̱pe̱. Nde mitakisan ma Brizit mi si suwedi wa. Kana mom’ao a bo̱lo̱ne̱no̱ ebolo, Brizit a ta angame̱n wasa ebol’a pond’a mususu o sue̱le̱ mbia mao. Mbata na nika, mwemba mu ta be̱be̱ mu ta etum a lambo ka 350 ma kilometa. Nje e ta ndutu e ta nde ná mbia ma mom’ao mu te̱nge̱ne̱ mo̱ ońola dube̱ lao. Mambo ma timbi be̱ bobe kańena mbia ma Brizit mu timbi be̱ etom o jawumwe̱ o wa wuma. Ombusa ponda mom’ao a wedi. Mun’ao ńa muto mō̱ pe̱ a wo̱ na kanse̱r, ke̱ a be̱n nde 12 mbu buka te̱. Di buki me̱se̱, belongi ba mbia ma Brizit be num nde mo̱ njo̱m a mambo me̱se̱. Ba kwalane̱ mo̱ ná a si be̱ te̱ Mboṅ a Yehova, ke̱ ma mambo me̱se̱ ma si bolane̱. To̱ na nika, a bengi te̱ nde lakisane̱ Yehova, a tingame̱ pe̱ na bebokedi bao.

16. Ne̱ni Brizit a namsabe̱no̱ ońola tingame̱ lao na Yehova na bebokedi bao e?

¹⁶ Kana Brizit a tano̱ etum na mwemba, muboled’ebondo ome̱le̱ mo̱ ná a te̱ dikalo o wuma a tano̱ a ja na ná a tombise̱ ndongame̱n o bolongi bao. O Bebotedi, a se̱le̱ nde jo̱nge̱le̱ ná nika ńe ndutu jita. Nde a bupe̱ bediedi bena nu munasango a bolino̱ mo̱. A botedi o te̱ye̱ bane̱ dikalo,  o tombise̱ ndongame̱n o bolongi bao, a tindea pe̱ mo̱me̱ne̱ ponda ońola jowe̱ la ndabo a mbia na bana bao ba bito. Nje nik’e wanno̱ e? Brizit a kusi jita la mokwa ma Bibe̱l, bato jita pe̱ a tano̱ okwe̱le̱ Bibe̱l ba dubisabe̱. O mbu 2005, a botedi bolea ka paonia ńa pond’a mususu. Lakisane̱ lao na Yehova, na jemea lena a lee̱le̱ bebokedi bao ba yai bepuma. Bana bao ba bito be o bolea Yehova na jemea, tatan myemba miba me owe̱ni a majano̱. Brizit e mbaki ná Yehova a boli mo̱ ngińa o buka mitakisan mao, na lembe̱ misenja ma mbia mao.

17. Nje jangame̱nno̱ benga bola e?

¹⁷ Satan a mapula ná jo̱nge̱le̱ ná Yehova a macaka biso̱ ke̱ je owas’a mitakisan, na ná di mataka nde ońolana di tingame̱ na bebokedi ba Yehova. Satan a mapula ná di bwe bo̱ngo̱ ke̱ bonasango ba madie̱le̱ ba maloabe̱, ba matakisabe̱, to̱so̱ ba mawe̱le̱be̱ o beboa. Tongwea na misenja a mapula bo̱bise̱ lakisane̱ lasu la bete̱sedi ba Yehova na la bebokedi bao. Nde di bi miso̱mba mao bwambwam, di si malemsabe̱. (2 Kor. 2:11) Di benge so̱ panda etum na mpoṅ ma Satan, di benge pe̱ be̱ Yehova na bebokedi bao jemea. O si dimbea ná Yehova a si me̱nde̱ caka wa to̱ buńa. (Mye. 28:7) Ońola nika so̱ o s’ese̱le̱ ná to̱ lambo di pandise̱ wa etum na Yehova—Rom. 8:35-39.

18. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di mabupe̱ e?

¹⁸ O din jokwa, je̱n mitakisan mi mawe̱ na bato bena ba titi o mwemba. Nde lakisane̱ lasu na Yehova na bebokedi bao le pe̱ ná di we̱le̱be̱ o kekise̱ na mitakisan mi mawe̱ oteten a mwemba. Ne̱ni jeno̱ ná di buka yi ńai a mitakisan e? Di me̱nde̱ kwalea nika o jokwa di mabupe̱.