Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 47

MWENGE 103 Batatedi—Mabea ma bato

A bonasango—mo̱ bińo̱ le be̱be̱ o be̱ batudu e?

A bonasango—mo̱ bińo̱ le be̱be̱ o be̱ batudu e?

“Yete̱na moto a be̱n mpuli o be̱ mombwedi, ke̱ a mapulise̱ nde ebol’a bwam.”1 TIM. 3:1.

O DIN JOKWA

Di me̱nde̱ je̱ne̱ bede̱mo bō̱ Bibe̱l e makwaleano̱ bena munasango angame̱nno̱ be̱ne̱ o be̱ ńai ni dongame̱n o bolea ka mutudu.

1-2. Nje ye “ebol’a bwam” batudu ba mabolano̱ e?

 YETE̱NA we o bolea ka muboledi o mwemba pambo a ponda po̱ te̱nge̱, ye̱ke̱i te̱ o mápo̱ngo̱ miwe̱n o sa jita la bede̱mo̱ be mapule̱ o be̱ mutudu. Mo̱ we ná o te̱ mpuli ońola ‘y’ebol’a bwam’ e?—1 Tim. 3:1.

2 Njik’ebolo mutudu a mabolano̱ e? A mabola eyembilan o nje e mombweye̱ ebol’a dikalo, a mabola ebolo na ngińa o nje e mombweye̱ ebol’a mutatedi na ya belēdi, a malonga pe̱ mwemba tongwea na byala bao name̱ne̱ pe̱ na bebolo bao. E te̱nge̱n so̱ ná, Bibe̱l e bele̱ batudu be ngiń’ebolo ná “mabea ma bato.”—Efe. 4:8.

3. Ne̱ni munasango eno̱ ná a be̱ ńai ni dongame̱n o be̱ mutudu e? (1 Timoteo 3:1-7; Tito 1:5-9)

3 Nje weno̱ ná o bola ná o be̱ ńai ni dongame̱n o be̱ mutudu e? Be̱ la ńai ni dongame̱n o te̱se̱be̱ mutudu e titi mulemlem na be̱ la ńai ni dongame̱n ońol’ebol’a musawedi. O nje e mombweye̱ ebol’a musawedi, o jita la ngedi o bi te̱ bola ebolo yena sango a ebolo eno̱ pula, o makusa nde y’ebolo. O diwengisan, o mapula te̱ be̱ mutudu, o s’angame̱n buka te̱ be̱ mute̱ dikalo na mulēdi ńa bwam. Wangame̱n be̱ne̱ bede̱mo bena batudu bangame̱nno̱ be̱ne̱, be maso̱be̱ o 1 Timoteo 3:1-7 na o Tito 1:5-9. (Langa.) Din jokwa di me̱nde̱ kwalea mambo malalo ma tobotobo batudu bangame̱nno̱ bola: be̱ne̱ dina la bwam o mwemba na o eboko, be̱ mulopo ma ndabo a mbia ma bwam, na be̱ be̱be̱ o bolea mwemba.

BE̱NE̱ DINA LA BWAM

4. Nje byala ná “nu si be̱n misan” be mapulano̱ kwala e?

4 Ná o be̱ mutudu, wangame̱n be̱ “moto nu si be̱n misan,” nika ńe nde, be̱ne̱ dina la bwam o mwemba ońolana o be̱n bedangwedi ba bwam. O mbata na nika, wangame̱n be̱ne̱ “dina la bwam oteten a ba be o eboko.” Bato bena ba si maboleye̱ Yehova be ná ba sa belēdi ba kriste̱n, nde ba s’angame̱n be̱ne̱ njo̱m to̱ po̱ o dinga penda ná we moto ńe mbale̱ na nu be̱n bedangwedi ba bwam. (Dan. 6:4, 5) Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na be̱n dina la bwam o mwemba na oteten a ba be o eboko e?’

5. Ne̱ni weno̱ ná o lee̱le̱ ná we nde “muto̱nde̱ bwam” e?

5 Yete̱na we nde “muto̱nde̱ bwam,” o mombwa bede̱mo ba bwam ba bane̱ o sesa pe̱ babo̱ ońola nika. We pe̱ muńe̱nge̱ o bolea bane̱ bwam, o mabola na mambo ba si mengane̱no̱ wa. (1 Tes. 2:8.) Ońola nje y’ede̱mo yeno̱ mweńa jita ońola batudu e? Ońolana ba mabolane̱ pond’abu ninde̱ne̱ o jombwea bonasango na bonańango. (1 Pet. 5:1-3) To̱ na nika, muńe̱nge̱ ma bolea bane̱ mu buki miwe̱n me̱se̱ na ebol’a ngińa batudu ba mabolano̱.—Bebolo 20:35.

6. Moto “nu to̱ndi jese̱ be̱n” nje nik’e mapulano̱ kwala e? (Bonahebe̱r 13:2, 16; ombwa pe̱ duta.)

6 O malee̱ ná we nde moto “nu to̱ndi jese̱ be̱n” ke̱ o mabolea bane̱ bwam, name̱ne̱ pe̱ na ba bena ba titi mako̱m mo̱ngo̱ ma batabata. (1 Pet. 4:9) Byalati bō̱ ba Bibe̱l be makwala ná moto nu to̱ndi jese̱ be̱n e muyao to̱ na bato a si bino̱ e pe̱ muńe̱nge̱ o bele̱ babo̱ o mboa ao. Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na biane̱ ka moto nu to̱ndi kasa be̱n e?’ (Langa Bonahebe̱r 13:2, 16.) Moto nu to̱ndi kasa be̱n a malee̱le̱ be̱n be̱se̱ muyao. K’eyembilan, ba bena ba si be̱n bekusedi jita, bonasango bena ba mabole̱ ebolo na ngińa o jembe̱ bonasango na bonańango ka baboledi b’ebondo na bonasango ba myemba mipe̱pe̱ ba mapo̱ bola bekwali ba ntelele.—Bbot. 18:2-8; Min. 3:27; Lukas 14:13, 14; Bebolo 16:15; Rom. 12:13.

Babaedi bena be kriste̱n be o kasa muboled’ebondo na munj’ao (Ombwa dongo 6)


7. Ne̱ni mutudu a malee̱le̱no̱ ná a titi “muto̱nde̱ bema” e?

7 “Seto̱ muto̱nde̱ bema.” Nik’e mapula nde kwala ná seto̱ mo̱ni na mabe̱ne̱ nde be wa mambo ma mweńa buka me̱se̱. E be̱ ná we m’bwaṅ to̱ tue, o mawe̱le̱ nde myam ma Janea o epol’a boso o longe̱ lo̱ngo̱. (Mat. 6:33) O mabolane̱ nde pond’ango̱, ngud’ango̱, na mane̱ mabe̱ne̱ mo̱ngo̱ o jowe̱ Yehova, jombwea mbia mo̱ngo̱ na bolea mwemba. (Mat. 6:24; 1 Yohane 2:15-17) Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni na me̱ne̱no̱ mo̱ni e? Mo̱ na mabwane̱ mambo ma mapule̱ mba o be̱ longe̱ muńe̱nge̱ e? Nga na soke̱ nde mbame̱ne̱ o muwaso ma mo̱ni na ko̱te̱le̱ la bema e?’—1 Tim. 6:6, 17-19.

8. O njika mbadi iwo̱ o malee̱le̱no̱ ná we nde moto “nu bi jaleye̱ ńolo” na nu bi “lamba ńolo” e?

8 Yete̱na we nde moto “nu bi jaleye̱ ńolo” na nu bi pe̱ “lamba ńolo,” nika ńe nde ná we skwe̱ o matongo ma longe̱ lo̱ngo̱ me̱se̱. Nik’e mapula pe̱ kwala be̱ne̱ jalea la ńolo o nje e mombweye̱ da, bebo̱tedi, po̱ngo̱ la mulopo na longe̱le̱ lo̱ngo̱. O titi mukom a mbad’a bo̱to̱ ńa wase. (Lukas 21:34; Yak. 4:4) To̱ e be̱ nde ná bane̱ ba makumwa wa, o mabenga nde be̱ pī. O titi “muso̱kedi”; o si biane̱ pe̱ to̱ ka moto nu mańo̱ belam buka dime̱ne̱. Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ mbadi na madie̱le̱no̱ longe̱ lam e malee̱ ná na bi pe̱ jalea ńolo e?’

9. Nje be̱ “ye̱ne̱” na be̱ne̱ “ede̱mo a bwam” ba mapulano̱ kwala e?

9 We te̱ “Ye̱ne̱,” o mombwea nde mambo bupisane̱ nje bete̱sedi ba Bibe̱l be makwalano̱. O madutea o njiba jombwea be bete̱sedi, nik’e mabola ná o so̱ṅtane̱ mambo bwam o no̱nge pe̱ bedomsedi ba dibie̱. O si mapomane̱ no̱ngo̱ bedomsedi. O diwengisan, o mabakise̱ ná o be̱n beteledi be̱se̱ o be̱nno̱ ńo̱ngi jombwea ekwali ewo̱ te̱nge̱. (Min. 18:13) Nik’e mabola ná o no̱nge bedomsedi be skwe̱ be mabonde̱ jo̱nge̱le̱ la Yehova. O be̱n te̱ “ede̱mo a bwam,” o matese̱ mambo mo̱ngo̱ we pe̱ te̱ite̱i o nje e mombweye̱ ponda. O biane̱ ka moto beno̱ ná ba lakisane̱ nu mabupe̱ pe̱ bediedi. Be bede̱mo be̱se̱ jeno̱ wa je̱ne̱ o mun mulopo musadi be me̱nde̱ jongwane̱ wa o be̱ne̱ dina la bwam. Jombweye bede̱mo be maso̱be̱ o Bibe̱l bena mutudu angame̱nno̱ be̱ne̱ ná a be̱ mulopo ma mbia ma bwam.

BE̱ MULOPO MA MBIA MA BWAM

10. Ne̱ni moto a “madie̱le̱no̱ ndabo ao bwam” e?

10 We te̱ nde mubaedi nu mapule̱ be̱ mutudu, mbia mo̱ngo̱ pe̱ mwangame̱n be̱ eyembilan a bwam ońola bane̱. Wangame̱n ‘die̱le̱ ndabo [ango̱] bwam.’ Wangame̱n biane̱ ka sango a mbia ńe ndolo nu mano̱nge̱ pe̱ bedomsedi ba bwam ońola mbia mao. Nik’e mapula kwala ná wangame̱n be̱ mot’a boso o nje e mombweye̱ mambo me̱se̱ ma jowe̱ lasu. Ońola nje nika ńeno̱ mweńa e? Ńamuloloma Paulo a kwali ná: “Moto a si mawe̱le̱ te̱ die̱le̱ ndabo ao mo̱me̱ne̱, ne̱ni eno̱ ná a bongwa mwemba ma Loba e?”—1 Tim. 3:5.

11-12. Ne̱ni bedangwedi ba bana ba munasango beno̱ mweńa yete̱na a mapula be̱ mutudu e? (Ombwa pe̱ duta.)

11 We te̱ muyedi, bana bo̱ngo̱ basadi bangame̱n be̱ “bana ba masengane̱ na be bwam bo londi.” Wangame̱n jokwe̱le̱ na longa babo̱ na ndolo ńe̱se̱. Kapo̱ ka bana be̱se̱ ba me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱ o joka na o yo̱. Nde kana o mokwe̱le̱no̱ babo̱ o mbad’a bwam, ba me̱nde̱ be̱ sengane̱, ba bola bato edube, ba be̱ne̱ pe̱ bedangwedi ba bwam. Wangame̱n pe̱ bola me̱se̱ ná wongwane̱ bana bo̱ngo̱ o be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova, o die̱le̱ longe̱ labu bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l, na ńaka ońola dubise̱.

12 “Nu be̱n bana ba dube̱, ba si busi dina la mbamba, ba titi pamo.” Yete̱na muna nu dubisabe̱ to̱ ńe o ńake ońola dubise̱ a boli bobe bonde̱ne̱ ke̱ a dia o mboa sango, ne̱ni nik’e me̱nde̱no̱ jombwea sango e? Yete̱na sango a si ta iwiye̱ o jokwe̱le̱ na ko̱kise̱ muna ao, ponda po̱ a si me̱nde̱ be̱ ńai ni dongame̱n o be̱ mutudu.—Ombwa Njongo a Betatedi ńa Fre̱nsi ńa 15 ma Maye̱se̱ 1996, dip. 21, mongo. 6-7.

Basango ba mbia ba malonga bana babu o bola la bebolo ońola Yehova na mwemba (Ombwa dongo 11)


BOLEA MWEMBA

13. Ne̱ni weno̱ ná o lee̱le̱ ná we “pī” na ná o titi “nse̱ke̱medi” e?

13 Bonasango bena ba be̱n bede̱mo ba bwam ba kriste̱n be nde jongwane̱ dinde̱ne̱ ońola mwemba. Moto ńe “pī” a mapulise̱ musango. O mapula te̱ biane̱ ka moto ńe pī, lambe̱ye̱ bane̱ toi o wase pe̱ so̱ṅtane̱ mo̱nge̱le̱ mabu. Lo jai te̱ o ndongame̱n, mo̱ o me̱nde̱ be̱ be̱be̱ o sue̱le̱ bedomsedi bena dongo dinde̱ne̱ di no̱ngino̱ yete̱na be si mate̱nge̱ne̱ mbend’a Bibe̱l to̱ bete̱sedi e? O s’angame̱n “be̱ nse̱ke̱medi” nik’e mapula nde kwala ná o s’angame̱n pula ná mambo ma bolane̱ nde ye̱ke̱i te̱ ka ne̱ni o mapulano̱. O bi mweńa ma be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ jita. (Bbot. 13:8, 9; Min. 15:22) O titi “mot’a mitango” to̱ ńa “malinga.” O mulopo ma be̱ne̱ byala ba ngińa to̱ be si malee̱le̱ edube, we muyao n’ede̱mo. Ka moto nu to̱ndi musango, o mapo̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ o koma musango na bane̱ to̱ o bete̱medi ba ndutu. (Yak. 3:17, 18) Byala bo̱ngo̱ ba muyao be ná be sibise̱ malinga ma bane̱, name̱ne̱ pe̱ na bate̱nge̱ne̱ biso̱.—Bak. 8:1-3; Min. 20:3; 25:15; Mat. 5:23, 24.

14. Byala ná “moto nu kasabe̱ peńa” o mwemba na ńe ‘jemea’ nje nik’e mapulano̱ kwala e?

14 Munasango nu mapule̱ be̱ mutudu a titi “moto nu kasabe̱ peńa” o mwemba. To̱ ná e si mapulano̱ ná o be̱ munasango nu dubisabe̱ yā mimbu jita, e mapula wa ponda ná o be̱ kriste̱n ńou. Obiana o mate̱se̱be̱ mutudu, wangame̱n lee̱le̱ ná kapo̱ ka Yesu, o be̱n sibise̱ la ńolo na ná we pe̱ be̱be̱ o jenge̱le̱ ná Yehova a bake̱ wa to̱ njika m’bē̱ nde o mwemba. (Mat. 20:23; Fil. 2:5-8) We ná o lee̱le̱ ná we ‘jemea’ ke̱ o tingam na Yehova na bete̱sedi bao be te̱m na sim, o mabupe̱ pe̱ bediedi a mabolano̱ tongwea na bebokedi bao.—1 Tim. 4:15.

15. Mo̱ mutudu angame̱n nde be̱ mubole̱ ekwal’a ntelele nunde̱ne̱ e? Bola beteledi.

15 Betiledi be makwala na bwē ná bombwedi bangame̱n be̱ bato ba “bi lee̱.” Mo̱ nik’e mapula nde kwala ná wangame̱n nde be̱ mubole̱ ekwali nunde̱ne̱ e? Ke̱m. To̱ná jita la batudu ba titino̱ babole̱ bekwali ba bwam, be nde balēdi ba bwam o dikalo na o mape̱pe̱le̱ ma mudī. (Ombwa 1 Korinto 12:28, 29 na Efeso 4:11.) To̱ na nika, wangame̱n benga bola ebolo ponda ye̱se̱ ná o bate be̱ mulēdi ńa bwam. Ne̱ni weno̱ ná o bola nika e?

16. Ne̱ni weno̱ ná o bata be̱ mulēdi ńa bwam e? (Ombwa pe̱ duta.)

16 “Tingame̱ o eyal’a mbale̱.” Ná o be̱ mulēdi ńa bwam, bola ná belēdi bo̱ngo̱ na malea mo̱ngo̱ ba se̱me̱ye̱ nde o Eyal’a Loba. Be̱ mokwe̱ Bibe̱l ńa bwam wokwe pe̱ kalat’asu bwam. (Min. 15:28; 16:23.) Niponda weno̱ jokwa, be̱ pe̱ńe̱pe̱ńe̱ o mbadi ńena kalat’asu i mateleye̱no̱ bepasi ba Bibe̱l bō̱ ná o we̱le̱ teleye̱ mo̱ o mbadi ni te̱nge̱n. Ponda weno̱ lee̱, bola me̱se̱ ná o tape milema ma basengedi bo̱ngo̱. We ná o bata be̱ mulēdi ńa bwam yete̱na o baise̱ batudu bou malea o we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. (1 Tim. 5:17) Batudu bangame̱n we̱le̱ jome̱le̱” bonasango na bonańango abu; nde ngedi iwo̱ pe̱ bangame̱n bola babo̱ malea to̱ mo̱me̱ne̱ “bwa jo̱nge̱le̱ [labu]”. Nde, batudu bangame̱n be̱ muyao ponda ye̱se̱. We te̱ muyao na ndolo, o bola pe̱ ná belēdi bo̱ngo̱ be se̱me̱ye̱ nde o Eyal’a Loba, o me̱nde̱ be̱ mulēdi ńa bwam ońolana o membilane̱ nde Yesu, Mulēdi nunde̱ne̱.—Mat. 11:28-30; 2 Tim. 2:24.

Muboledi mō̱ a kusi epolo o jokwa o mbasan ma mutudu mō̱ ńou ne̱ni bolane̱ Bibe̱l o lee̱. Muboledi pe̱ e o boṅsane̱ ekwali a me̱nde̱no̱ tombise̱ o mwemba oboso ba je̱ne̱ (Ombwa dongo 16)


BENGA BE̱NE̱ MPULI

17. (a) Nje ye ná yongwane̱ muboledi o benga be̱ne̱ ńo̱ngi o be̱ mutudu e? (b) Nje batudu bangame̱nno̱ be̱ne̱ o mo̱nge̱le̱ ke̱ ba mombwea nga munasango e ná a te̱se̱be̱ mutudu e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Bia Myoyo mańu ke̱ lo mombwea te̱se̱be̱ la bape̱pe̱.”)

17 Ombusa babo̱ jombwea bede̱mo be mapule̱ ná moto a be̱ mutudu, baboledi bō̱ be ná bo̱nge̱le̱ ná ba si me̱nde̱ be̱ ńai ni dongame̱n o be̱ batudu to̱ buńa. Nde o si dimbea ná e be̱ Yehova to̱ bebokedi bao ba si mengane̱ wa ná o lee̱le̱ be bede̱mo o mbadi ńe ke̱nge̱nge̱. (1 Pet. 2:21) Mudī ma Yehova mwa ngińa nde mu mongwane̱ wa o sa be bede̱mo. (Fil. 2:13) Mo̱ o be̱n ede̱mo ewo̱ o mapulano̱ bata sa e? Kane̱ Yehova jombwea nika. Po̱ngo̱ muwaso jombwea y’ede̱mo, o baise̱ pe̱ mutudu mō̱ malea jombwea ne̱ni bata lee̱le̱ mo̱.

18. Njika jome̱le̱ baboledi be̱se̱ ba makusano̱ e?

18 Biso̱ be̱se̱, name̱ne̱ pe̱ na ba bena be batudu, di benge sa bede̱mo̱ je̱nno̱ o din jokwa. (Fil. 3:16) Mo̱ we nde muboledi e? Benga ńaka! Baise̱ Yehova ná a longe wa, ongwane̱ pe̱ wa ná o bate bolea mo̱ na mwemba. (Yes. 64:8) Yehova a me̱nde̱ namse̱ nje ye̱se̱ o mabolano̱ o be̱ ńai ni dongame̱n o be̱ mutudu.

MWENGE 101 Di be̱ mulatako o ebolo