1-2. Ne̱ni biso̱ be̱se̱ jeno̱ ná di lembe̱ si te̱me̱ la sim o nin mbadi to̱ nine̱ e?

 YESU a lango myango jombwea mukusa ma muto mō̱ nu langwedi mukaisedi mō̱ ná a bole ná a kuse te̱me̱ la sim. Ye̱ke̱i te̱ bokwedi ba Yesu ba we̱li so̱ṅtane̱ mi myango ońolana o ni ponda bato ba ta ba kusa si te̱me̱ la sim. (Lukas 18:1-5) Biso̱ pe̱ je ná di so̱ṅtane̱ ne̱ni nu muto a sengino̱ ońolana di málembe̱ si te̱me̱ la sim o nin mbadi to̱ nine̱.

² O nin we̱nge̱, di me̱ne̱ si te̱me̱ la sim o wase, ndando na mabandan, nik’e si mańakisane̱ so̱ biso̱ ponda di malembe̱no̱ si te̱me̱ la sim. (Mulangwedi 5:8) Nde di mabwa ndutu jita, yete̱na munasango asu to̱ munańango asu a bolane̱ biso̱ lambo la bobe. Mbale̱ ńe nde ná bonasango na bonańango asu ba si mate̱nge̱ne̱ mbale̱. Ba titi nde ke̱nge̱nge̱. Je ná jokwa jita na nje Yesu a bolino̱ ponda basingedi bao ba tano̱ ba takise̱ mo̱. Di mawe̱lisane̱ te̱ basingedi basu bena ba mabolane̱ biso̱ mambo ma bobe, ngedi ininga na bonasango na bonańango asu! Ne̱ni Yehova a masengano̱ ke̱ di makusa si te̱me̱ la sim di mawe̱ na bonasango na bonańango asu to̱ na bato bape̱pe̱ e ? Mo̱ a mombwea biso̱ e?

3. Mo̱ Yehova a mombwea si te̱me̱ la sim di makusano̱ e, ne̱ni pe̱ e?

³ Yehova a mombwea biso̱ tobotobo a mamaka pe̱ mitakisan di makusano̱. “Yehova a to̱ndi ka ni te̱m.” (Mye. 37:28) Yesu a boli biso̱ mbaki ná Yehova a ‘me̱nde̱ wamse̱ sunga biso̱’ o ponda ni te̱nge̱n. (Lukas 18:7, 8) Son a ponda a me̱nde̱ sumwa ndutu ye̱se̱ di malembe̱no̱ a bo̱le̱ pe̱ pat’a  si te̱me̱ la sim ye̱se̱ di makusano̱.—Mye. 72:1, 2.

4. Njika jongwane̱ Yehova a mabolano̱ biso̱ we̱nge̱ e?

⁴ Di menge̱le̱ ponda ńena te̱me̱ la sim di me̱nde̱no̱ be̱ o wase ńe̱se̱; nde o nin we̱nge̱ Yehova a mongwane̱ biso̱ o lembe̱ si te̱me̱ la sim. (2 Pet. 3:13) A malee̱ biso̱ nje bola niponda jeno̱ lembe̱ si te̱me̱ la sim ná di si be̱ne̱ mitakisan. Tongwea na Mun’ao, Yehova a mabola biso̱ eyembilan e peti ya ne̱ni jeno̱ ná di lembe̱ si te̱me̱ la sim. A mabola pe̱ biso̱ malea ma bwam jeno̱ ná di we̱le̱ o ebolo ponda di malembe̱no̱ si te̱me̱ la sim.

NO̱NGO̱ JANGAME̱YE̱ NA NJE O MABOLANO̱ OBOSO BA SI TE̱ME̱ LA SIM

5. Ońola nje jangame̱no̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di mabolano̱ ke̱ je o lembe si te̱me̱ la sim e?

⁵ Si te̱me̱ la sim le ná di bwese̱ biso̱ ndutu jita. (Mul. 7:7) Baboledi ba Yehova ba jemea, ka Hiob na Habakuk pe̱ ba ta ba be̱ne̱ mulemlem ma besengedi. (Hiob 6:2, 3; Hab. 1:1-3) To̱ ná e te̱nge̱no̱ ná di be̱ne̱ be besengedi, jangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di mabolano̱ ná di si bola lambo la bobe.

6. Nje eyembilan a Absalon e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? (Ombwa pe̱ duta)

⁶ Moto a bolane̱ te̱ biso̱ to̱ moto di to̱ndino̱ bobe, je ná di pula kuna biso̱me̱ne̱. Di boli te̱ nika, mambo me nde ná ma bata be̱ bobe. Jombweye eyembilan a Absalon mun’a kiṅe̱ David. A ta a linga jita ponda munasango ao Amnon a nangane̱no̱ munańango ao Tamar na mińakisan. Bupisane̱ mbend’a Mose, Amnon a ta angame̱n bwabe̱ ońola nje a bolino̱. (Lev. 20:17) To̱ná malinga ma Absalom ma tano̱ ma te̱nge̱ne̱, a si ta a be̱ne̱ bwam o bwa munasango ao Amnon.—2 Sam. 13:20-23, 28, 29.

7. Ne̱ni si te̱me̱ la sim di takise̱no̱ mulo̱nge̱ myenge mō̱ o pambo a ponda po̱ e?

⁷ Ponda e me̱ne̱no̱ biana ba bena ba mabole̱ nje e si te̱m ba si mako̱kisabe̱, je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ nga ye njo̱m o bola nje e te̱nge̱n. Mulo̱nge̱ myenge mō̱ e̱n ne̱ni bato ba mabole̱ bwam ba tano̱ ba takisabe̱ na bato ba bobe, nde a ta pe̱ e̱ne̱ biana bato ba bobe ba be̱n longe̱ la bwam. Mo̱ ná: “Mbwe̱ te̱, ninka nde babobe beno̱, be bonam ponda ye̱se̱.” (Mye. 73:12) Si te̱me̱ la sim di takise̱ mo̱ jita kańena a baise̱ mo̱me̱ne̱ nga ye njo̱m o bolea Yehova. A kwali ná: “Na mba  na dutea o pula so̱ṅtane̱ nika, nde nik’e ta e tomba dila o miso̱ mam.” (Mye 73 :14, 16) A bati ná: “Nde son ninka na wusa pota na myende mam, matanga mam pe̱ ma ta ma máso̱njo̱. (Mye 73:2) Lambo ka din di poyedi munasango mō̱ nu belabe̱ ná Alberto.

8. Nje si te̱me̱ la sim di tute̱le̱no̱ munasango mō̱ o bola e ?

⁸ Bonasango bō̱ ba bake̱le̱ Alberto ná a miba mo̱ni ma mwemba. Nik’e boli ná a bo̱lo̱ne̱ beto̱ti a tano̱ a be̱ne̱, bato bena ba sengi y’ekwali o mwemba pe̱ ba si ta pe̱ ba bola mo̱ edube. A kwali ná: “Na ta na linga ná bwa pe̱ ndutu jita.” Ese̱le̱ ná besengedi bao be bo̱bise̱ mulatako mao na Yehova a timbi be̱ nutemam lambo ka mbu mitanu. Mi myango mi malee̱ biso̱ nje ye ná e po̱ye̱ biso̱ yete̱na si te̱me̱ la sim jeno̱ lembe̱ di boli ná di timbe njongi.

EMBILANE̱ MBADI YESU A LEMBE̱NO̱ SI TE̱ME̱ LA SIM

9. Njika mambo ma bobe Yesu a kusino̱ e? (Ombwa pe̱ duta)

⁹ Yesu a die̱le̱ biso̱ eyembilan e peti o nje e mombweye̱ lembe̱ la si te̱me̱ la sim. Jombweye mitakisan a kusino̱, mena mi wu na mbia mao na bato bape̱pe̱. Belongi bao ba mbia bena be si ta be dube̱ mo̱ be kwali ná  a maboa njo, badiedi ba bebasi ba bake̱le̱ mo̱ ná a mabola nde ebolo na midī ma bobe, sonj’a bila ya Roma pe̱ i yo̱ye̱ mo̱, i dipi mo̱, o sukan i bwa pe̱ mo̱. (Marko 3:21, 22; 14: 55; 15:16-20, 35-37) Nde, Yesu a lembe̱ di si te̱me̱ la sim le̱se̱ na mambo mape̱pe̱ esibe̱ bola bobe. Nje di mokwano̱ n’eyembilan ao e?

10. Ne̱ni Yesu a lembe̱no̱ si te̱me̱ la sim e? (1 Petro 2:21-23)

¹⁰ Langa 1 Petro 2:21-23. a Yesu a die̱le̱ biso̱ eyembilan a bwam o bupe̱ ponda jeno̱ lembe̱ si te̱me̱ la sim. A ta a bia ponda ja ná pī na ponda to̱po̱. (Mat. 26:62-64) A si ta alabe̱ mambo ma mpoṅ me̱se̱ ba tano̱ ba kwala jombwea mo̱. (Mat. 11:19) A si ta a loa bato ba ta ba takise̱ mo̱ to̱ kwalane̱ babo̱ byala ba bobe. Yesu a ta a be̱ne̱ jalea la ńolo ońolana a “bake̱ nde me̱se̱ o dia la nu nu makaise̱ ka ni te̱m.” Yesu a ta a bia ná mbadi Yehova a tano̱ e̱ne̱ mambo nde e ta mweńa. A ta mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bo̱le̱ si te̱me̱ la sim o ponda ni te̱nge̱n.

11. a) O njika mbadi iwo̱ jeno̱ ná di no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na byala basu e? (Ombwa pe̱ maduta)

¹¹ Je ná jembilane̱ Yesu ke̱ di mano̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di makwalano̱ niponda jeno̱ lembe̱ si te̱me̱ la sim. Mitakisan mō̱ mi titi bwambi, je pe̱ ná di tomba oten. Je pe̱ ná di ja ná pī ná di si kwala lambo le ná di wana mitakisan mipe̱pe̱. (Mul. 3 :7 ; Yak. 1:19, 20) Ponda ipe̱pe̱ je ná di to̱po̱ ke̱ di me̱ne̱ si te̱me̱ la sim to̱ o lingea mbale̱. (Bebolo 6:1, 2) Di to̱pi te̱, jangame̱n bola me̱se̱ o to̱po̱ na pī n’edube.—1 Pet. 3:15. b

12. Ne̱ni jeno̱ ná di lakisane̱ “Nu nu makaise̱ ka ni te̱m na sim” e?

 ¹² Je pe̱ ná jembilane̱ Yesu ke̱ di lakisane̱ nu “nu makaise̱ ka ni te̱m.” Bane̱ ba kaise̱ te̱ biso̱ o mbad’a bobe to̱ ba takise̱ te̱ biso̱, je mbaki ná Yehova a bi nje e tombi. Di lakisane̱ di be̱nno̱ le ná longwane̱ biso̱ o lembe̱ si te̱me̱ la sim ońolana di bi ná o sukan Yehova a me̱nde̱ tese̱ mambo. Di bake̱ te̱ mambo o mā ma Yehova, di meka ná malinga na mpimbimbi ba je biso̱ o mulema. Be besengedi be ná be bola ná di bole lambo la bobe, ná di si be̱ pe̱ muńe̱nge̱, be pe ná be ńamse̱ mulatako masu na Yehova.—Mye. 37:8

13. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o benga lembe̱ si te̱me̱ la sim na we̱lisane̱ le̱se̱ e?

¹³ Mbale̱ ńe nde ná di titi ná di bupe̱ eyembilan a Yesu o mbadi ńe ke̱nge̱nge̱. Ponda iwo̱ je ná di kwala to̱ bola mambo di mombwe̱no̱ ombusa ponda. (Yak. 3:2) Si te̱me̱ la sim diwo̱ le pe̱ ná di bola ná di be̱ne̱ ndutu ninde̱ne̱ o mulema, ndutu ńena ńe ná ńinda pond’a bwaba. Nik’e po̱yedi te̱ wa, be̱ mbaki ná Yehova a bi nje weno̱ o lembe̱. Yesu a bi nje o masengano̱ ońolana mo̱ pe̱ a lembe̱ si te̱me̱ la sim. (Bon. 4:15, 16) O sumo te̱ eyembilan e peti ya Yesu, Yehova a mabola pe̱ biso̱ malea ma bwam mena ma mongwane̱ biso̱ o lembe̱ si te̱me̱ la sim. Jombweye myemba miba o kalat’a Roma mena me ná mongwane̱ biso̱.

“TINDEA MALINGA MA LOBA EPOLO”

14. Nje byala ná “tindea malinga ma Loba epolo” be mapulano̱ kwala e? (Roma 12:19)

¹⁴ Langa Roma 12:19. Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ kriste̱n ná i ‘tindeye malinga ma Loba epolo.’ Di matindea nde malinga ma Yehova epolo ke̱ jese̱le̱ ná a wane te̱me̱ la sim o mbadi na o ponda a do̱lisanno̱. Ponda munasango nu belabe̱ ná John a kusino̱ mitakisan, a kwali ombusa ponda ná: “E ta e pula ná naleye malinga mam ná na si bola nje ye bobe. Kalat’a Roma 12:19 ńongwane̱ mba o jenge̱le̱ Yehova.”

15. Ońola nje yeno̱ bwam ná jenge̱le̱ ná Yehova a po̱ngulane̱ mambo e?

¹⁵ Di matombwane̱ yete̱na jenge̱le̱ ná Yehova a po̱ngulane̱ mambo. Di boli te̱ nika, je ná di samba ndutu na mitakisan mena jeno̱ ná di kusa yete̱na di wasi o po̱ngulane̱ mambo na biso̱me̱ne̱. Yehova a mapula jongwane̱ biso̱. Ye nde biana e nde kwala ná: ‘Bake̱ mba y’ekwali, na me̱nde̱ tese̱ mambo.’ Di kasi te̱ din kakane̱ la Yehova di makwale̱ ná: “Mba nde na matimbise̱le̱,” je ná jese̱le̱ y’ekwali na mbaki ná Yehova a me̱nde̱ po̱ngulane̱ mo̱ o mbadi ni peti. Ni mbaki nde ńongwane̱ John, di se̱le̱no̱ kwalea. A kwali ná: “Nenge̱le̱ te̱ Yehova, a me̱nde̱ po̱ngulane̱ mambo bwam buka nje na wusano̱ bola.”

‘BENGA BUKANE̱ BOBE BWAM’

16-17. Ne̱ni muka mweno̱ ná mongwane̱ biso̱ o “benga bukane̱ bobe bwam e”? (Roma 12:21)

¹⁶ Langa Roma 12:21. Paulo ome̱le̱ pe̱ kriste̱n ná i benge “bukane̱ bobe bwam.” O ekwal’ao o mudongo, Yesu mo̱ ná: ‘Benga to̱ndo̱ basingedi bańu, namse̱ ba ba maloe̱ bińo̱, bolea ba ba singe̱ bińo̱ bwam, kane̱ pe̱ ońola ba ba maboleye̱ bińo̱ bobe na takise̱ bińo̱.” (Mat. 5:44) Nika pe̱ nde mo̱me̱ne̱ a bolino̱. Pondapo̱ di mo̱nge̱le̱ sese Yesu a sengino̱ ponda sonj’a bila ya Roma i bome̱le̱no̱ mo̱ o ebongo. Di titi ná di so̱ṅtane̱ o mususu mwe̱se̱ ne̱ni a takino̱, iso̱n a bono̱ name̱ne̱ pe̱ na si te̱me̱ la sim a lembe̱no̱.

 ¹⁷ Yesu a s’ese̱le̱ ná si te̱me̱ la sim a lembe̱no̱ di buke mo̱. O mulopo ma loa i sonj’a bila a kane̱ nde ná: “A Te lakise̱ babo̱ ebanja ba si bi nje ba mabolano̱!” (Lukas. 23:34) Di kane̱ te̱ ońola ba bena ba matakise̱ biso̱, nika ńe ná e bola ná malinga masu ma sibe, e tukwa pe̱ mbadi di me̱ne̱no̱ ba ba mabolane̱ biso̱ bobe.

18. Ne̱ni muka mongwane̱no̱ Alberto na John o lembe̱ si te̱me̱ la sim e?

¹⁸ Muka mongwane̱ ba bonasango baba di se̱le̱no̱ kwalea o din jokwa o buka si te̱me̱ la sim ba lembe̱no̱. Alberto mo̱ ná: “Na kane̱ ońola ba bonasango bena ba boli nje e si te̱m te̱nge̱ne̱ mba. Na baise̱ Yehova ngedi jita ná ongwane̱ mba ná na dimbeye si te̱me̱ la sim na kusino̱.” Nje ye bwam ye nde ná, Alberto e pe̱te̱ bolea Yehova na jemea. John mo̱ ná: “Na kane̱ ngedi jita ońola nu munasango nu bwese̱ mba ndutu. Mi mika mongwane̱ mba ná na si lingane̱ pe̱ munasango am, ná na si kaise̱ pe̱ to̱ mo̱. Mi mika mi boli pe̱ mba musango ma teten.”

19. Nje jangame̱nno̱ bola nate̱na su la yen ebe̱yed’a mambo e? (1 Petro 3:8, 9)

¹⁹ Di si bi njika si te̱me̱ la sim di me̱nde̱no̱ lembe̱ obiana su la yen ebe̱yed’a mambo di mapo̱. Nde, e be̱ to̱ njika mitakisan di me̱nde̱no̱ lembe̱, di benge kane̱ Yehova o baise̱ mo̱ jongwane̱. Jembilane̱ pe̱ mbadi Yesu a lembe̱no̱ si te̱me̱ la sim, di benge pe̱ we̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo. Di boli te̱ nika, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ biso̱.—Langa 1 Petro 3:8, 9.