Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MYANGO MA LONGE̱

O pond’a bila na o pond’a musango Yehova a boli biso̱ ngińa

O pond’a bila na o pond’a musango Yehova a boli biso̱ ngińa

Paul: Di ta muńe̱nge̱ jita. Nik’e ta nde o mo̱di ma Tinini 1985, di ta nde jala o ebol’asu yaboso ka bamuloloma o Liberia, o mbe̱ng’Afrika. Avion ńasu e te̱m o Senegal. Na Anne a kwala ná: “Lambo ka hawa po̱, di me̱nde̱ po̱ o Liberia!” Na biso̱ di senga bobia bō̱ ná: “Bale̱ o Liberia bangame̱n siba o Avion. Bato ba keki sumwane̱ janea owo, ońola nika nde di titino̱ ná jala o Liberia.” Dom la mińa mi bupe̱, di jai nde na bamuloloma ba Senegal, nde di senga myango mi mawe̱ o Liberia ná bato jita be o bwabe̱, na ná go̱bina e si ta ńese̱le̱ ná bato ba be̱ o ‘boko bulu—ba bena ba si ta ba bupe̱ be bete̱sedi ba ta nde ba bwabe̱.

Anne: Je nde bato ba mano̱nge̱ jangame̱ye̱ jita. Botea muna, na biane̱ nde ka Annie nu mabwe̱ bo̱ngo̱. Na mabwa na mo̱me̱ne̱ bo̱ngo̱ ke̱ na makata ngea. Nde to̱ na mitakisan mi ta owo di ta di domse̱ o wala o ekombo di lomabe̱no̱.

Paul: Biso̱ na Anne di yabe̱ nde o mundi mō̱, o mbe̱ng’a Inglisi. Di botedi nde ebol’a paonia ombusa biso̱ bo̱le̱ esukulu, bayedi bam na ńango a Anne bome̱le̱ biso̱ o bola nika. Ba ta muńe̱nge̱ jita ná di mapula tombise̱ longe̱ le̱se̱ o ebol’a pond’a mususu. Ke̱ na be̱n 19 mbu, na kusi edube o belabe̱ o Bethel, Anne a dongame̱ne̱ mba owo ombusa diba lasu o mbu 1982.

Busa la Guilead, o mińa 8 ma Ńe̱te̱ki 1985

Anne: Di ta di to̱ndo̱ Bethel, nde di ta nde di pula bolea owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱. Bola ebolo na bonasango na bonańango bena be bamuloloma di bati bola biso̱ ni ńo̱ngi. Di kane̱ so̱ mbu milalo ońola nika, bulu te̱, di langwea Yehova ná di be̱n ńo̱ng’a be̱ bamuloloma. O mbu 1985, di ta so̱ muńe̱nge̱ jita ponda di kusino̱ bebeledi o jukea o klasi ni londe̱ 79 ńa Gilead! Di lomabe̱ nde o Liberia, o mbe̱ng’Afrika.

NDOL’A BONASANGO NA BONAŃANGO ASU E BOLI BISO̱ NGIŃA

Paul: Di no̱ngi avion ńaboso ni ta ni be̱ne̱ wonja o jingea o Liberia. Bato ba ta ba bwa bo̱ngo̱ jita, ba si ta pe̱ to̱ ba be̱ne̱ wonja o busa o milongi mabu bulu, hawa iwo̱ te̱nge̱. Bato ba ta ba bwa bo̱ngo̱ kańena, ponda mutoa mō̱ mu po̱ngino̱ mumban munde̱ne̱ o don, bato ba bo̱ bo̱ngo̱ ba kumwa ńa mīla! Ná di be̱ pī, di langi kalat’a Myenge mwemba bulu te̱. Di ta di to̱ndo̱ ebol’asu jita. Anne a ta ńamuloloma o mōnd’a ma dikalo, mba pe̱ na ta o Bethel, na ta na bola ebolo na John Charuk. a Dibie̱ lao la longe̱ na so̱ṅtane̱ a tano̱ a be̱ne̱ jombwea bete̱medi ba bonasango na bonańango ba longi mba jita.

Anne: Ońola nje di pomane̱no̱ to̱ndo̱ ebol’asu o Liberia e? Ońola bonasango na bonańango asu. Ba ta muyao, ba ta ba lee̱le̱ ndolo, ba ta pe̱ jemea. Di timbi mako̱m ma bwam na babo̱, ba timbi mbia masu ma peńa. Malea mabu membe biso̱ jita o mbad’a mudī. Dikalo di ta bwam jita. Bato ba ta ba bwa ndutu ke̱ di pomane̱ jasumwe̱ omboa abu! Bato ba ta ba kwalea jombwea Bibe̱l o ngea. E ta so̱ biso̱ lambo di bo̱bi o jingea o ekwal’abu. Di ta di be̱ne̱ jita la mokwa ma Bibe̱l kańena e ta biso̱ ndutu o be̱ne̱ ponda o tombise̱ me̱se̱. Di ta di tombise̱ pond’a bwam jita!

DI KUSI NGIŃA TO̱ NA BO̱NGO̱ BASU

Jombwea la bawase̱ diwutamea o Bethel a Liberia, o mbu 1990

Paul: O mbu 1989, ombusa mbu mine̱i ma musango mō̱ te̱nge̱, mambo ma tuko ná bambam—bila be botedi. O 2 ma Madibe̱dibe̱ 1990, bato bena ba ta ba te̱nge̱ne̱ go̱bina ba ta ba boka o mbasan ma Bethel. Di si ta di we̱le̱ kwala na to̱ moto nu si ta o ekombo, to̱ belongi basu ba mbia, to̱ Mulopo m’ebolo. Njo e ta, pas’a da, bato ba ta ba nangane̱ bito na mińakisan. Mu mpungu mwindi 14 ma mbu, mu tapa pe̱ ekombo ye̱se̱.

Anne: Belongi ba matumba mō̱ ba ta banane̱ ba bwa pe̱ bene̱ belongi ba mane̱ matumba. Bato ba mpungu bena ba ta ba be̱ne̱ ngadi ba bo̱to̱ pe̱ mbo̱ti iwo̱ te̱nge̱ ba ta ba dangwa o mangea me̱se̱, bingea o bolongi te̱, ba no̱ngo̱ pe̱ nje ba mapulano̱. Bō̱ babu ba ta nde be̱ne̱ bwa la bato ka “bwa la wuba.” Mbimba mi ta mi londa o ngea, mō̱ be̱be̱ na mukanjo m’ebolo. Bonasango na bonańango ba jemea ba ta ba bwabe̱, name̱ne̱ pe̱ na bamuloloma basu bandolo baba.

Bonasango ba ta ba le̱ke̱ye̱ kwedi bwanga, ba wuta bane̱ bena ba ta o matumba mena bato ba mpungu ba tano̱ ba wasa, ba bwa pe̱. Bamuloloma na bonasango o Bethel pe̱ ba wuti bonasango na bonańango. O Bethel, bonasango bō̱ bena ba ńī mīla ba ta ba nanga o tuṅ a wase bane̱ ba ta na biso̱ o tuṅ omo̱ń. Di ta jaba tuṅ asu na mbia mō̱ mu ta mu be̱ne̱ bato samba.

Paul: Buńa te̱, bato ba mpungu ba ta ba wasa jingea o Bethel, o jombwa nga di ta di wuta bato. Di ta di be̱ne̱ bato bane̱i bena ba ta o bepolo ba betatedi: baba ba ta bombwa la winda, niponda bane̱ baba ba te̱mno̱ o ko̱to̱. Yete̱na ba baba bena ba ta o ko̱to̱ ba we̱le̱ mā mabu oboso, nik’e ta nde e pula kwala ná me̱se̱ me bwam. Nde ba we̱le̱ te̱ mā mabu ombusa, nik’e ta nde e pula kwala ná bato ba mpungu be o lee̱le̱ njo, ba bena be o jombwe̱ la winda ba mapomane̱ so̱ wuta bonasango.

Anne: Ombusa woki to̱ ininga, dibo̱to̱ diwo̱ la bato ba mpungu bena ba ta ba linga bingedi na mińakisan. Biso̱ na munańango mō̱ di kwesame̱ o ndabo a mbusa ni ta ni be̱ne̱ ko̱bati ni ta ni be̱ne̱ epolo ewo moto eno̱ ná a wutame̱. Nu munańango a wutame̱ oten. Bato ba mpungu ba bupe̱ biso̱ omo̱ń na ngad’abu. Bumbi jo̱mbe̱ lasu na ngińa. Paul a keki o bola ná ba s’ingea, a kwala ná: “Munj’am e o jo̱ke̱le̱.” Ponda na kwese̱no̱ jombe̱ la ko̱bati owe̱ni nu munańango a tano̱, di po̱ngi son a mumban. Na ta pe̱ nangame̱n timbise̱le̱ bebambu ba ni kobati ńe̱se̱, nje yena e no̱ngo̱ne̱ mba ponda. Na ta mbaki ná ba bato ba mpungu ba ta ba baise̱ babo̱me̱ne̱ nje na tano̱ na bola, na botedi so̱ soa na bo̱ngo̱ botea o mulopo natena o myende. Ne̱ni na wusano̱ tele̱ jo̱mbe̱ e? Na kane̱ Yehova o mulema, na so̱so̱me̱ye̱ mo̱ ná ongwane̱ mba. Na tele̱ so̱ jombe̱ na we̱li pe̱ soma babo̱ na pī ńe̱se̱. Mō̱ ńabu a nime̱le̱ mba o mbasan, ala tele̱ ni ko̱bati a sumwa masango mena ma ta oten. A ńaki ná a s’e̱n to̱ lambo. Mo̱ na dibo̱to̱ lao ba kumo o wasa o yine̱ tuṅ na owas’a muńua. Nde ba s’e̱n to̱ lambo.

MBALE̱ E BENGI PAŃA

Paul: Myo̱di jita di ta di be̱ne̱ pas’a da. Nde da la mudī nde di ta di sunga biso̱. Jowe̱ la idiba nde di ta “da lasu la idiba,” di ta pe̱ muńe̱nge̱ ońola ngińa di tano̱ di bola biso̱.

Di ta di bia ná jalo te̱ wasa da na madiba, di si wusa pe̱ tata bonasango di wutino̱, ba wusa pe̱ bwabe̱. Ponda iwo̱, Yehova a ta a bola biso̱ nje e mapule̱ biso̱ o ponda ni te̱nge̱n na o mbad’a betańsedi. Yehova ombwedi ńo̱ng’asu ongwane̱ pe̱ biso̱ o buka bo̱ngo̱ basu.

Etum te̱ mwititi mu mabatano̱ o wase, mwe̱ne̱n ma mbale̱ mu mabenga nde pańa. Ngedi jita, bonasango na bonańango asu ba ńī mila o sunga longe̱ labu, nde dube̱ labu di bati be̱ ngińa ba benga pe̱ be̱ pī to̱ na mitakisan me̱se̱. Bō̱ ba kwali ná lembe̱ la bila di ta nde babo̱ ka son a “kekise̱” ońola ndenge̱ ninde̱ne̱. Batudu na beso̱mbe̱ ba bonasango ba lee̱le̱ ngiń’a mulema o jongwane̱ bonasango na bonańango abu. Ponda ba tano̱ ba ńa mīla o bepolo bepe̱pe̱, bonasango na bonańango bongwane̱le̱, ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ myōnda ma dikalo ma peńa ba tombise̱ pe̱ ndongame̱n o eyidi. O ni pond’a ndutu, jukea la ndongame̱n di ta lembe̱ bonasango, te̱ye̱ la bato dikalo pe̱ di ta longwane̱ babo̱ o lembe̱. Ke̱ je o bola da, mbo̱ti na mambo mape̱pe̱, jita la bonasango ba ta nde ba baise̱ biso̱ mikuta ma dikalo o mulopo ma baise̱ mbo̱ti. Nika ńembe̱ biso̱ jita. Bato jita be̱n mambo ma bobe bila be wanno̱, ba ta ba pula senga myango ma bwam. Ba ta mańaka jita o je̱ne̱ ná Mboṅ a Yehova i tano̱ muńe̱nge̱; i ta i pańa ka mwe̱ne̱n o mu mwititi mwe̱se̱. (Mat. 5:14-16) Ko̱di bonasango ba tano̱ ba be̱ne̱ e tute̱le̱ bato ba mpungu bō̱ o timba bonasango asu.

YEHOVA EMBE̱ BISO̱ PONDA DI DĪNO̱ BONASANGO ASU

Paul: Ponda iwo̱ e ta e pula ná jasumwe̱ o ekombo, ngedi ilalo ońola son a ponda, na ngedi iba ońola mbu mō̱ ma mususu. Munańango mō̱ ńena nu ta o ebol’a muloloma a teleye̱ o mbad’a bwam ne̱ni di tano̱ di senga ke̱ jangame̱n wala, mo̱ ná: “O Gilead bokwe̱le̱ biso̱ o we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o ebolo e bakabe̱ biso̱, di boli pe̱ nika. Nik’e ta so̱ e ńo̱so̱ biso̱ mulema jita o jese̱le̱ bonasango o be bete̱medi.” Nde di ta muńe̱nge̱ o sue̱le̱ ebol’a dikalo ya Liberia o bekombo ba mbasan owe̱ni di tano̱ di ja.

Je o timba o Liberia na muńe̱nge̱ mwe̱se̱, o mbu 1997

Anne: O mo̱di ma Emiase̱le̱ 1996, bane̱i oteten asu basumwe̱ na mutoa ma Bethel, di ta di be̱ne̱ mapapa ma mweńa ma ta ma be̱ne̱ bolangi ba ebol’a dikalo ya Liberia. Di ta di pula wala o epol’a mundi epe̱pe̱ e ta mbole̱ yena e ta etum a 16 kilometa. O ni ponda me̱ne̱ bato ba mpungu ba ko̱ye̱ mundi masu. Bango ngadi omo̱ń, bembe̱ mutoa masu, ba busise̱ bato balalo oteten asu, balane̱ mutoa masu na Paul pe̱. Di ta di bwa bo̱ngo̱ jita. Dibokime̱ne̱ je̱n Paul e o dangwa oteten a mamuti, maya ma ta ma sulea mo̱ o mulopo. Di se̱le̱ nde jo̱nge̱le̱ ná bango mo̱ ngadi, na biso̱ di dutea ná e be̱ te̱ nika ke̱ a si wusa dangwa. Moto mō̱ ńa mpungu a dipi mo̱ ke̱ e o ńime̱le̱ mo̱ ná a buse o mutoa. Nje ye bwam e ta nde ná e ta nde ebango esadi.

Mutoa ma sonja mō̱ mu ta mu te̱me̱ o mbasan, mu ta mu be̱ne̱ bato bena ba ta ba bwa bo̱ngo̱. Kana epolo e si tano̱ pe̱ oteten, di kwayame̱ oten na mine masu. Muduane̱ mutoa a ta ala ná pe̱le̱pe̱le̱ kańena di wusa ko̱. Di so̱so̱me̱ye̱ mo̱ ná embe̱, nde a ta a bwa bo̱ngo̱ jita a si sengane̱ biso̱. Di boli so̱ me̱se̱ ná di si ko̱, nde di po̱ino̱, ńol’asu na misisa ba ta ba soa mukambilan.

Paul: Jombwane̱le̱ na mbo̱t’asu i ta mbindo na i ńawedi, di baise̱ biso̱me̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di be̱ pe̱te̱ longe̱. Di nanga nde o eyidi ewo̱ e ta o mbasan ma helicopte̱r ni ta ni be̱ne̱ mapo̱ndi ońola lobo̱n la ngadi, ńalane̱ biso̱ o Sierra Leone buńa bo bupe̱. Di ta muńe̱nge̱ ná je pe̱te̱ longe̱ nde di ta di bwa ndutu ońola bonasango asu ba Liberia.

YEHOVA A BOLI BISO̱ NGIŃA NÁ DI LEMBE̱ MITAKISAN MIPE̱PE̱

Anne: Di po̱ino̱ o Bethel o Freetown, o Sierra Leone, di ta mbo̱le̱, bonasango bombwedi pe̱ biso̱ bwam. Na mba na botea jo̱nge̱le̱ mambo ma bobe ma tombi o Liberia. Mwese, na ta nde na bwa bo̱ngo̱ ná lambo la bobe le ná di bolane̱, na si ta pe̱ to̱ na dutea bwam, nje ye̱se̱ e ta e dinge̱le̱ mba e ta nde ye̱ne̱ne̱ biana e titi mbale̱. Bulu na ta na wema na eyididi na bo̱ngo̱ ná lambo la bobe le ná di tomba. E ta mba ndutu o sua ewe̱i. Paul a ta a sokane̱ mba, a kane̱ na mba. Di lo̱ngi myenge ma Janea natena bo̱ngo̱ bo bo̱. Na ta na senga biana na nipula nde boa njou na ná na si me̱nde̱ pe̱ bolea ka ńamuloloma.

To̱ buńa na si me̱nde̱ dimbea nje e tombi ombusa ponda. Ni woki me̱ne̱ di kusi kalati iba. Po̱ e ta nde Umwe̱! ńa 8 ma Eso̱pe̱so̱pe̱, 1996. E ta e be̱ne̱ nin tema “Comment venir à bout des crises de panique.” Na so̱ṅtane̱ so̱ nje e ta e po̱ye̱ mba. Kalati ni londe̱ iba, e ta nde Njongo a Betatedi ńa 15 ma Emiase̱le̱ 1996 ni ta ni be̱ne̱ tem’a jokwa po̱ ni ta ná: Où puisent-​ils leur force? Ni Njongo a Betatedi e ta e be̱ne̱ duta la ekońkoń yena e ta e be̱ne̱ dipupulan diwo̱ di ńam. E ta e teleye̱ ná ka nje te̱ ekońkoń e mabengano̱ dese̱ mo̱me̱ne̱ e pumwa pe̱ toná e be̱nno̱ mapupulan mena ma ńam, na mudī ma Yehova, je ná di benga jongwane̱ bane̱ to̱ e be̱ nde ná di kusi ndut’a mulema. I kalati i ta nde da la mudī di membe̱ lena di wu na Yehova di po̱i pe̱ o ponda ni te̱nge̱n. (Mat. 24:45) Na po̱ngi muwaso o di to̱ti, na ko̱te̱le̱ pe̱ mokwa mape̱pe̱ mena ma ta ma kwalea ońola mulemlem a tema, nika ńongwane̱ mba jita. Na ponda, mambo mena ma ta ma bwese̱ mba bo̱ngo̱ ma si ta pe̱ ma takise̱ mba jita ka mińa mi tombi.

YEHOVA A BOLI BISO NGIŃA O JEMEA M’BĒ̱ MA PEŃA

Paul: Ponda te̱ di tano̱ di timba o Liberia, di ta muńe̱nge̱ jita. O su la mbu 2004, di ta di mápo̱ngo̱ be̱be̱ na 20 ma mbu o ebol’asu. Bila be ta be mábo̱. Bonasango ba ta ba te̱se̱ ná ba malonga mukanjo m’ebolo. Nde o mbad’epańpań, ba baise̱ biso̱ ná jemeye m’bē̱ mupe̱pe̱.

E ta biso̱ ndutu o jemea mo̱. Di ta batabata na mbia masu ma mudī jita—di si ta di pula jese̱le̱ babo̱. Je̱n ne̱ni Yehova a namse̱no̱ biso̱ ponda di dīno̱ mbia masu o wala o Guilead, nik’e tute̱le̱ biso̱ o jemea mu m’bē̱ ma peńa. Di lomabe̱ nde o Ghana, mundi ma mbasan.

Anne: Jei mbembe jita ke̱ je o jasumwe̱ o Liberia. Di ńaki ponda Frank, munasango mō̱ ńa dibie̱ nu mákokwe̱ mimbu a langwedino̱ biso̱ ná: Bińo̱ langame̱n dimbea biso̱! Na mo̱ a teleye̱ ná: “Di bi ná lo si me̱nde̱ dimbea biso̱, nde bińo̱ langame̱n we̱le̱ mulema mańu o m’bē̱ mańu ma peńa. Mu wu nde na Yehova, bińo̱ bongwa so̱ bonasango na bonańango be owo bwam.” Be byala bembe̱ biso̱, bongwane̱ pe̱ biso̱ o be̱ be̱be̱ o wasa be̱ne̱ mako̱m ma peńa o ekombo yena bato ba si tano̱ ba bia biso̱ na owe̱ni mambo me̱se̱ ma tano̱ peńa ońol’asu.

Paul: Nde nik’e sindi, na biso̱ di botea to̱ndo̱ mbia masu ma mudī ma peńa ma Ghana. Y’ekombo e ta e be̱ne̱ Mboṅ a Yehova jita! Jemea na dube̱ la mako̱m masu ma peńa bokwe̱le̱ biso̱ jita. Ombusa biso̱ bolea 13 mbu o Ghana, di kusi pe̱te̱ m’bē̱ mupe̱pe̱. Di lomabe̱ o bolea o mukanjo m’ebolo ma Afrika ńa jedu o Kenya. To̱ná di tano̱ di bwa ndutu ońola mako̱m masu di dīno̱ o bene̱ bekombo di boledino̱, di pomane̱ be̱ne̱ mulatako ma bwam na bonasango na bonańango ba jemea o Kenya. Owan pe̱ mōnda ma dikalo mu kolo, ńo̱ngi ńe bonde̱ne̱.

Na mako̱m ma peńa o mukanjo m’ebolo ma Afrika ńa jedu, o mbu 2023

NJE JOKONO̱ MIMBU ME̱SE̱ DI TOMBISE̱NO̱ O EBOL’A POND’A MUSUSU

Anne: O longe̱ lam na so̱be̱ o bete̱medi ba ndutu, ponda iwo̱ pe̱ na kusi mambo mena ma bwese̱ mba bo̱ngo̱ jita. Mambo ma ndutu me ná ma mawanea moto diboa, to̱ bola ná mo̱nge̱le̱ ma pungweye mo̱. Di titi ná jengane̱ Yehova ná a tate biso̱ na man mambo. Na sengi te mumban ma ngadi, na masenga sese ninde̱ne̱ o ebunga, mā mam pe̱ ma botea dila. Nde noko o se̱me̱ye̱ na mambo me̱se̱ Yehova a mabolane̱no̱ o bwam ba jembe̱ biso̱, name̱ne̱ pe̱ na jongwane̱ la bonasango na bonańango. Na maki ná, tongwea na mudango ma bwam ma mambo ma mudī, Yehova e ná ongwane̱ biso̱ o ja o ebol’asu.

Paul: Ponda iwo̱ bato ba mabaise̱ biso̱ ná: “Lo to̱ndi ebol’ańu e?” Bekombo be do̱li, nde mpungu na mbeu a ńolo be pe ná ba be̱ oten. Nje so̱ di to̱ndino̱ buka ekombo e? Bonasango na bonańango asu ba tiki, mbia masu. To̱ná di si wuno̱ o mulemlem ma mbia to̱ ekombo, di be̱n nde mulemlem ma mo̱nge̱le̱. Jo̱nge̱le̱ ná di lomabe̱ nde o jembe̱ bane̱, nde o mbale̱ ńe̱se̱, babo̱ nde bembe̱ biso̱.

Wuma te̱ di malano̱, di me̱ne̱ nde betańsedi ba min mińa masu: bonasango na bonańango asu ba wase ńe̱se̱. Etum te̱ jeno̱ belongi ba mwemba di be̱n mbia na mboa. Je mbaki ná di bengi te̱ lakisane̱ Yehova, a me̱nde̱ bola biso̱ ngińa o lembe̱ e be̱ to̱ nje e po̱i.—Fil. 4:13.

a Ombwa myango ma longe̱ ma John Charuk, ‘Je suis reconnaissant à Dieu et au Christ,’ o Njongo a Betatedi ńa 15 ma So̱ṅe̱ 1973