1. Ońola nje jeno̱ ná jokwa na ba ba mákokwe̱ mimbu e?

 BISO̱ be̱se̱ di be̱n ńo̱ng’a bediedi o no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa o longe̱ lasu. Je ná di kusane̱ batudu be bediedi to̱ kriste̱n ipe̱pe̱ you. Yete̱na ba máduna buka biso̱, di s’angame̱n kwala ná malea mabu ma mátomba ponda. Yehova a mapula ná jokwe na ba ba mákokwe̱ mimbu. Ba kusi ponda buka biso̱ o jokwa mambo ma longe̱ na be̱ pe̱ dibie̱.—Hiob 12:12.

2. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

² O pond’a kwaṅ, Yehova a bolane̱ bato ba mákokwe̱ mimbu ba jemea o jembe̱ na die̱le̱ pe̱ tumba lao. K’eyembilan Mose, David, na ńamuloloma Yohane. Ba si ta longe̱ o mulemlem a ponda, bete̱medi babu pe̱ be ta diwengisan jita. Be̱be̱ na su la longe̱ labu ba boli beso̱mbe̱ malea ma bwam. Mō̱ te̱ ńa ba bato ba jemea ba mákokwe̱ mimbu a lee̱ mweńa ma sengane̱ Loba. Yehova a kombe̱ byala babu ba dibie ońol’asu we̱nge̱. E be̱ ná je beso̱mbe̱ to̱ badun je ná di busane̱ tombwane̱ o jombwea pe̱te̱ ma malea. (Rom. 15:4; 2 Tim. 3:16) O din jokwa, di mala jombwea byala besukan ba bato balalo ba mákokwe̱ mimbu nde je̱ne̱ pe̱ belēdi jeno̱ ná di busane̱ o byala bena ba to̱pino̱.

‘O ME̱NDE̱ JA POND’A BWABA’

3. Njika m’bē̱ Mose a tano̱ a be̱ne̱ e?

³ Mose a boli ebolo na ngińa o longe̱ lao le̱se̱ ońola Yehova. A ta muto̱ped’a mudī, mukaisedi, mwaned’a mulo̱ṅ ma bila, na mutiledi. Mose a ta a bia mambo jita o longe̱ lao! A busise̱ tumba la Israel o mikoma o Egipto, e̱ne̱ pe̱ na miso̱  jita la betańsedi ba Yehova. Yehova a bolane̱ mo̱ o tila kalati itanu yaboso ya Bibe̱l, kalat’a Myenge 90, na ponda po̱ kalat’a Myenge 91. Pondapo̱ mo̱ pe̱ nde a tili kalat’a Hiob.

4. Ba nja Mose embe̱no̱ e, ońola nje pe̱ e?

⁴ Son a ponda obiana a mawo̱, o 120 ma mbu, Mose a ko̱te̱le̱ bana ba Israel be̱se̱ o jo̱nge̱le̱ babo̱ mambo mena be̱nno̱ Yehova a mabola ońol’abu. Ke̱ ba dia beso̱mbe̱, bō̱ babu be̱n byemban na betańsedi bena Yehova a bolino̱ name̱ne̱ pe̱ na beko̱kisedi bao te̱nge̱ne̱ bato ba Egipto. (Bbu. 7:3, 4) Be̱n ne̱ni Yehova abino̱ madiba ma munj’a mu mole̱ mongo maba, na babo̱ ba dangwa oten, be̱ne̱ pe̱ ne̱ni Yehova a ńamse̱no̱ mulo̱ṅ ma bila ma Farao. (Bbu. 14:29-31) O eyaṅ, be̱n ne̱ni Yehova a tatino̱ babo̱ ombwea pe̱ babo̱. (Ndim. 8:3, 4) Bonaisrael ba ta be̱be̱ o jingea o ekombo a dikaki, ońola nika nde, obiana a mawo̱ Mose a puli jembe̱ tumba. a

5. Njika mbaki byala ba Mose be maso̱be̱ o Ndimbisedi 30:19, 20 be bolino̱ bana ba Israel e?

⁵ Nje Mose a kwalino̱ e? (Langa Ndimbisedi 30:19, 20.) Tumba la Israel di ta di be̱ne̱ epolo o be̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam. Na bonam ba Yehova, Bonaisrael ba wusa be̱ne̱ longe̱ la bwaba o ekombo yena Yehova a tano̱ a kakane̱ babo̱. Y’ekombo e ta e do̱lo̱ jita, e be̱ne̱ pe̱ bepuma jita! Mose a teleye̱ ná y’ekombo e ta e be̱ne̱: “Mindi minde̱ne̱ na ma bwam mena o si longino̱, mandabo ma londi na ńai a ńai a masango, mena seto̱ wa nde o londe̱ mo̱ oten, tongo a bekukudu yena o si pulino̱, na myonda ma midiki ma wań na ma njabi myena o si de̱no̱.”—Ndim. 6:10, 11.

6. Ońola nje Loba ese̱le̱no̱ ná mane̱ matumba ma buke Israel e?

⁶ Mose a boli pe̱ Bonaisrael jome̱le̱. Ná ba benge ja o mudo̱led’abu ńa mundi, ba ta bangame̱n sengane̱ mambenda ma Yehova. Mose ome̱le̱ babo̱ ná ba ‘po̱se longe̱’ tongwea na sengane̱ Yehova na “tingame̱” pe̱ na mo̱. Nde, Bonaisrael ba caki Yehova. Ońola nika, ombusa ponda Loba ese̱le̱ ná bato ba Asiria na ombusa ponda pe̱ bato ba Babilon ba buke babo̱ balane̱ pe̱ babo̱ o mukoma—2 Ki. 17:6-8, 13, 14; 2 Myan. 36:15-17, 20.

7. Nje jeno̱ ná jokwa na byala ba Mose e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁷ Nje nik’e mokwele̱no̱ biso̱ e? Sengane̱ di malenea biso̱ longe̱. Kapo̱ ka Bonaisrael bena ba ta be̱be̱ o jingea o mundi ma dikaki, biso̱ pe̱ je be̱be̱ o jingea o was’a peńa ńena Loba a kakane̱no̱ biso̱, owe̱ni di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ ne̱ni wase e me̱nde̱no̱ timbisabe̱ paradisi. (Yes. 35:1; Lukas 23:43) Diabolo na midī mao ma bobe ba si me̱nde̱ pe̱ be̱. (Bbī. 20:2, 3) Ebasi e kwedi e si me̱nde̱ pe̱ lee̱ bato mambo ma mpoṅ jombwea Yehova. (Bbī. 17:16) Manea ma bato ma si me̱nde̱ pe̱ ńo̱so̱ ba bena be owas’a bediedi babu. (Bbī. 19:19, 20) Bato ba bobe ba si me̱nde̱ pe̱ be̱ o paradisi. (Mye. 37:10, 11) Bato be̱se̱ ba me̱nde̱ sengane̱ mambenda ma Yehova ma te̱m na sim, mena ma matute̱le̱ bato o be̱ne̱ jalatane̱ na musango. Nik’e mabola ná ba me̱nde̱ to̱ndo̱ne̱ na lakisane̱ mō̱ na nune̱. (Yes. 11:9) E se̱ dipita la betańsedi e! O mbata na nika, di sengane̱ te̱ Yehova, je ná di  benga be̱ longe̱ o paradisi o wase, seto̱ buka te̱ ońola bebwea ba mbu nde o bwindea.—Mye. 37:29; Yohane 3:16.

8. Ne̱ni dikaki la longe̱ la bwindea longwane̱no̱ munasango nu boledi ka ńamuloloma pond’a bwaba e? (Yuda 20, 21)

⁸ Di bengi te̱ dutea ońola dikaki la Loba jombwea longe̱ la bwindea, nik’e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o tingame̱ na mo̱ to̱ e be̱ nde njika mitakisan jeno̱ ná di be̱ne̱. (Langa Yuda 20, 21.) Di dikaki le pe̱ ná di bola biso̱ ngińa o janane̱ mabo̱bo̱ masu. Munasango mō̱ nu ta nu bolea etum a ponda ka ńamuloloma o Afrika, ńena nu ta ńanane̱ bo̱bo̱ diwo̱ a kwali ná: “Na so̱ṅtane̱ ná na titi ná na be̱ longe̱ o paradisi yete̱na na si sengane̱ Yehova, nika ńongwane̱ mba o benga janane̱ bo̱bo̱ lam. Na jongwane̱ lao, na we̱li buka mo̱.”

“O ME̱NDE̱ TOMBWANE̱”

9. Njika makekisan David a kusino̱ o longe̱ lao e?

⁹ David a ta nde kiṅe̱ ńena Yehova a po̱sino̱ ońola tumba lao, a ta pe̱ Loba jemea. A ta pe̱ mulo̱nge̱ myenge, mutiledi, mwaned’a bila, na muto̱ped’a mudī. A lembe̱ pe̱ mitakisan jita. Mimbu jita a ta nde mot’a mbumwa, a ta a ńa kiṅe̱ Saul nu ta nu ko̱no̱ne̱ mo̱ mīla. Ombusa mo̱ timba kiṅe̱, David a ta pe̱ angame̱n ńa mīla ponda mun’ao Absalom a pulino̱ no̱ngo̱ne̱ mo̱ kond’ao ńa janea. To̱ na mi mitakisan na mawuse̱ David a po̱ngino̱, a ta Loba jemea nate̱na o su la longe̱ lao. Yehova a ta a bele̱ mo̱ ná “moto kaponda mulema [Mao].” E te̱nge̱n so̱ ná di bupe̱ malea ma David!—Bebolo 13:22; 1 Ki. 15:5.

10. Ońola nje David a bolino̱ Salomo mun’ao na mutimbane̱ mo̱ malea e?

¹⁰ Jombweye k’eyembilan malea mena David a bolino̱ mun’ao Salomo nu ta ńangame̱n timbane̱ mo̱. Yehova a po̱si y’eso̱mb’a moto o walane̱ jowe̱ la bosangi oboso na o longa tempe̱l ońola edub’a Loba. (1 Mya. 22:5) Salomo a wusa be̱ne̱ mitakisan. Nje so̱ David a wusano̱ langwea mo̱ e? Jombweye nika.

11. Bupisane̱ 1 Kiṅe̱ 2:2, 3, njika mbaki David a bolino̱ Salomo e, ne̱ni pe̱ be byala be londino̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹¹ Nje David a kwalino̱ e? (Langa 1 Kiṅe̱ 2:2, 3.) David a langwedi mun’ao ná a sengane̱ te̱ Yehova a me̱nde̱ tombwane̱ o longe̱ lao. Mimbu jita Salomo a kusi tombwane̱ dinde̱ne̱. (1 Mya. 29:23-25) A longi tempe̱l ńa mpesa a tila pe̱ kalati ya Bibe̱l jita. Dibie̱ lao na m’bwaṅ mao ba boli ná a biane̱. (1 Ki. 4:34) Nde ka nje te̱ David a teleye̱no̱ mo̱, Salomo a wusa nde tongwe̱le̱ etum te̱ a tano̱ a sengane̱ Yehova. Nje ye bobe ye nde ná, ombusa ponda Salomo a botedi nde jowe̱ maloba mape̱pe̱. Yehova a si ta pe̱ a do̱lisane̱  mo̱, Salomo a si ta pe̱ a be̱ne̱ dibie̱ o die̱le̱ o ka ni te̱m ná sim.—1 Ki. 11:9, 10; 12:4.

12. Nje byala ba David beno̱ ná bokwe̱le̱ biso̱ e?

¹² Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Sengane̱ di malenea tombwane̱. (Mye. 1:1-3) Mbale̱ ńe nde ná, Yehova a si kakane̱ o bola biso̱ m’bwaṅ n’edube kapo̱ ka Salomo. Nde di sengane̱ te̱ Loba lasu, a me̱nde̱ bola biso̱ dibie̱ ná di no̱nge bedomsedi ba bwam. (Min. 2:6, 7; Yak. 1:5) Bete̱sedi bao be ná bongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam jombwea ebolo, esukulu, longe̱le̱ la ńolo na mo̱ni. We̱le̱ la dibie̱ la Loba o ebolo di me̱nde̱ tata biso̱ na lambo le ná di ńamse̱ mulatako masu na mo̱. (Min. 2:10, 11) Di me̱nde̱ be̱ne̱ mako̱m ma bwam. Di me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ bediedi di be̱nno̱ ńo̱ngi o be̱ne̱ longe̱ la mbia le bonam.

13. Ne̱ni Carmen a timbino̱ tongwe̱le̱ o longe̱ lao e?

¹³ Carmen nu maje̱ o Mozambique, a ta o̱nge̱le̱ ná wala o besukulu bende̱ne̱ nde di wusa bola ná a be̱ne̱ longe̱ le bonam. Alo so̱ o universite na mo̱ a botea jokwa ne̱ni po̱ngo̱ maduta na dia ońola milongi mangame̱n longabe̱. Mo̱ ná: “Na ta na to̱ndo̱ nje na tano̱ nokwa. Nde nik’e no̱ngo̱ne̱ mba ponda na ngudi jita. Esukulu e ta nde e botea nge̱n 7:30 y’ediba nate̱na nge̱n 6:00 y’ebiamu. E ta mba ndutu o jukea o ndongame̱n, mulatako mam na Yehova pe̱ mu ta mu máwo̱ye̱. Nombono̱ mambo bwam, na so̱ṅtane̱ ná na nibolea nde basango baba.” (Mat. 6:24) A kane̱ Yehova jombwea be bete̱medi na mo̱ a po̱ngo̱ muwaso o kalat’asu. A bati ná: “Ponda bonasango bou name̱ne̱ pe̱ na ńango am ba bolino̱ mba malea ma bwam, n’ese̱le̱ esukulu o universite nde na botea bolea Yehova pond’a mususu. Nika ńongwane̱ mba o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam o longe̱ lam, na si mombwe̱ pe̱ to̱.”

14. Mwe̱ndi ma Mose na David mu ta nde na nje e?

¹⁴ Mose na David ba ta ba to̱ndo̱ Yehova, ba ta pe̱ ba bia ná ye mweńa o sengane̱ mo̱. O byala babu besukan, bome̱le̱ bane̱ ná ba bupe̱ eyembilan abu, ba benge pe̱ be̱ Yehova jemea. Babo̱ babane̱ bome̱le̱ pe̱ bane̱ ná, bese̱le̱ te̱ Yehova ba me̱nde̱ bo̱lo̱ne̱ nded’ao na minam mena a  kakane̱no̱ babo̱. Malea mabu me mweńa ońol’asu we̱nge̱. Nde bebwea ba mbu ombusa ponda, muboled’a Yehova nupe̱pe̱ a lee̱le̱ mweńa ma be̱ Loba jemea.

“MUŃE̱NGE̱ MAM MUNDE̱NE̱”

15. Njika mambo ńamuloloma Yohane e̱nno̱ o longe̱ lao e?

¹⁵ Yohane a ta nde ńamuloloma Yesu a tano̱ a to̱ndo̱. (Mat. 10:2; Yohane 19:26) Yohane̱ a die̱le̱ Yesu o ebol’ao ya dikalo, a be̱ pe̱ mboṅ a betańsedi a pongino̱, a benga pe̱ be̱ mo̱ jemea o pond’a ndutu. E̱n ne̱ni Yesu a bwabe̱no̱, e̱ne̱ pe̱ mo̱ ombusa bepumbwedi bao. E̱n pe̱ ne̱ni mwemba ma kriste̱n ma ebwe’a mbu yaboso mu ńakino̱, mwena mu ta nde dibo̱to̱ la kriste̱n yo̱kisabe̱; e̱n nate̱na ‘langwabe̱ la myango ma bwam o bewekedi be̱se̱ be owas’a mo̱ń.’—Kol. 1:23.

16. Ba nja maleta ma Yohane ma wanedino̱ tombwane̱ e?

¹⁶ Ke̱ Yohane a máduna jita, a kusi edube o tila kalat’a Bebīsedi. (Bbī. 1:1) Yohane a tili pe̱ kalat’a myango ma bwam ni bambe̱ dina lao. A tila pe̱ maleta malalo mena ma tutabe̱le̱ na mudī musangi. A tiledi nde kriste̱n a jemea nu belabe̱ ná Gayo leta lao di londe̱ malalo, ńena Yohane a tano̱ e̱ne̱ ka mun’ao ńa mudī. (3 Yohane 1) Na ponda, jita bape̱pe̱ ba ta, bena Yohane a tano̱ e̱ne̱ ka bana bao ba mudī. Nje nu mudun a moto a tilino̱ yembe̱ jita la bokwedi ba Yesu nate̱na we̱nge̱.

17. Bupisane̱ 3 John 4, nje e mawane̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱ e?

¹⁷ Nje Yohane a tilino̱ e? (Langa 3 Yohane 4.) Yohane a tili ońola muńe̱nge̱ mwena sengane̱ la Loba di mawanano̱. Ponda Yohane̱ a tilino̱ leta lao di londe̱ malalo, bato bō̱ ba ta bokwe̱le̱ belēdi ba mpoṅ ba wana pe̱ diwanje̱ oteten a mwemba. Nde, bape̱pe̱ ba bengi “dangwa o mbale̱.” Ba ta ba sengane̱ Yehova ba “dangwa pe̱ kaponda mbend’ao.” (2 Yohane 4, 6) Yi kriste̱n a jemea i boli ná Yohane a be̱ muńe̱nge̱, na Yehova pe̱.—Min. 27:11.

18. Nje byala ba Yohane beno̱ ná bokwe̱le̱ biso̱ e?

¹⁸ Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Be̱ la jemea di mawana muńe̱nge̱. (1 Yohane 5:3) K’eyembilan, je muńe̱nge̱ o bia ná di mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱. E muńe̱nge̱ ke̱ di mabanga bola nje ye bobe nde di bupe̱ mambenda mao. (Min. 23:15) Ange̱l o mo̱ń pe̱ ye muńe̱nge̱. (Luke 15:10) Biso̱ pe̱ je muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ne̱ni kriste̱n ipe̱pe̱ i mabengano̱  be̱ jemea tobotobo ke̱ ye o lembe̱ mitakisan na makekisan. (2 Tes. 1:4) Ponda nin wase e me̱nde̱no̱ ńamsabe̱, di me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o bia ná di bengi be̱ Yehova jemea to̱ o nin wase ni diabe̱le̱ na Satan.

19. Nje munańango mō̱ nu belabe̱ ná Rachel a kwalino̱ jombwea lee̱ la bane̱ mbale̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁹ Je muńe̱nge̱ tobotobo ponda di malagweano̱ bane̱ myango ma bwam jombwea Yehova. Rachel, nu maje̱ o Republique Dominikaine, a mo̱nge̱le̱ ná ye nde edube ende̱ne̱ o langwea bape̱pe̱ mambo jombwea Loba lasu Yehova. A makwala jombwea bana bao ba mudī ná: “Ye ndutu o teleye̱ muńe̱nge̱ na mabwano̱ ke̱ na me̱ne̱ ne̱ni ba bena nokwe̱le̱no̱ be o bata to̱ndo̱ Yehova ba bola pe̱ ná a be̱ diyo labu, ba po̱ngulane̱ malonge̱ mabu o bwam ba bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. Mu muńe̱nge̱ mu buki miwe̱n na mambo nese̱le̱no̱ yen ebe ná na lee̱ babo̱.”

TOMBWANE̱ DI MAKUSANO̱ NA BYALA BESUKAN BA BOME BA JEMEA

20. Njika mambo di mabolano̱ kapo̱ ka Mose, David, na Yohane e?

²⁰ Mose, David, na Yohane ba ta longe̱ o ponda ńe diwengisan na ńasu, ba be̱ne̱ pe̱ bete̱medi be diwengisan na basu. Nde je kapo̱ ka babo̱ o mbadi jita. Ba ta ba bolea Loba la mbale̱, biso̱ pe̱. Kapo̱ ka babo̱, di makane̱ Yehova, di lakisane̱ mo̱, di mabaise̱ pe̱ mo̱ bediedi. Kapo̱ ka ba bome ba mákokwe̱ mimbu, je mbaki ná Yehova a manamse̱ ba ba masengane̱ mo̱ njoasoa.

21. Njika minam Yehova a kombe̱no̱ ońola ba bena ba mabupe̱ malea ma bome ba jemea ka Mose, David, na Yohane e?

²¹ Di bupe̱ so̱ byala besukan ba ba bome ba mákokwe̱ mimbu, di bupe̱ mambenda ma Yehova. Di me̱nde̱ tombwane̱ na mbale̱ o nje ye̱se̱ di mabolano̱. E, di me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱, di ‘ja pond’a bwaba,’ o bwindea! (Ndim. 30:20) Di me̱nde̱ pe̱ bwese̱ Tet’asu ńa ndolo ńe o mo̱ń muńe̱nge̱, mo̱ ńena nu malondise̱ makaki mao me̱se̱ o mbadi ńena di titino̱ ná jo̱nge̱le̱.—Efe. 3:20.