1-2. Nje jangame̱nno̱ bola niponda jeno̱ jenge̱le̱ was’a peńa e?

 DIKAKI lena Yehova a bolino̱ o wana was’a peńa wuma te̱me̱ la sim di me̱nde̱no̱ be̱, o epol’a yen ebe̱yed’a mambo ya bobe, le biso̱ tiki. (2 Pet. 3:13) To̱ná di si bino̱ ná te̱ite̱i njika ponda was’a peńa e me̱nde̱no̱ po̱, mambo jeno̱ je̱ne̱ nin we̱nge̱ ma malee̱ ná ni ponda e si po̱ti pe̱.—Mat. 24:32-34, 36; Bebolo 1:7.

² Obiana nik’e mapo̱, e be̱ ná je o bolea Yehova ye etum a ponda to̱ ke̱m, biso̱ be̱se̱ jangame̱n jouse̱ dube̱ lasu ońola di dikaki. Ońola nje e? Ońolana to̱ dube̱ lena le ngińa le ná di bo̱bo̱. Ńamuloloma Paulo a bele̱ si be̱ne̱ la dube̱ ná “bobe bo s’ambi dameye̱ biso̱ m’boa.” (Bon. 12:1) Ná dube̱ lasu di si bo̱bo̱, jangame̱n jombwea ponda ye̱se̱ mambo mena ma malee̱ ná was’a peńa e me̱nde̱ po̱ son a ponda.—Bon. 11:1.

3. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

³ O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ońola mambo malalo jeno̱ ná di bola ná jouse̱ dube̱ lasu ná was’a peńa Yehova a kakanno̱ e me̱nde̱ po̱: (1) dutea ońola diko̱ti, (2) dutea ońola ngiń’a Yehova, na (3) tombise̱ ponda o bebolo ba mudī. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea ne̱ni mwe̱ndi mwena Yehova a bīse̱no̱ Habakuk mu membe̱no̱ dube̱ lasu o nin we̱nge̱. Nde di se̱le̱ je̱ne̱ bete̱medi bō̱ be mabaise̱ ná di be̱ne̱ dube̱ le ngińa ná dikaki la was’a peńa di mala londa.

 BETE̱MEDI BE MABAISE̱ NÁ DI BE̱NE̱ DUBE̱ LE NGIŃA

4. Njika bedomsedi be mabaise̱ dube̱ le ngińa e?

⁴ Buńa te̱, di mano̱ngo̱ bedomsedi bena be mabaise̱ dube̱ le ngińa. K’eyembilan, di mano̱ngo̱ bedomsedi jombwea mindenge masu, longe̱le̱ la ńolo, esukulu, diba, bana, na ebol’a musawedi. Ye bwam ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ bedomsedi bam be malee̱ ná ne mbaki ná yen ebe̱yed’a mambo e si me̱nde̱ ja o bwindea, na ná was’a peńa Loba a kakanno̱ e matimbane̱ mo̱ son a ponda e? Nga na mano̱ngo̱ nde bedomsedi ka nje te̱ yeno̱ na bato bena ba mo̱nge̱le̱ ná me̱se̱ ma mabo̱ nde na din longe̱ e?’ (Mat. 6:19, 20; Lukas 12:16-21) Di me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam yete̱na jouse̱ dube̱ lasu ná was’a peńa ńe be̱be̱ be̱be̱.

5-6. Ońola nje e mapulano̱ biso̱ dube̱ le ngińa ke̱ je o lembe̱ mitakisan e? Bola eyembilan.

⁵ O be̱n pe̱ mitakisan mi mabaise̱ ná di be̱ne̱ dube̱ le ngińa. Je ná di takisabe̱, di be̱ne̱ diboa di si mabo̱, to̱ di kusa mambo mape̱pe̱ me ná ma bo̱bise̱ biso̱. O bebotedi, je ná jo̱nge̱le̱ ná je ná di we̱le̱ lembe̱ mitakisan masu. Nde mi ninda te̱, ka nje te̱ e yo̱kino̱ be̱ o jita la ngedi, e mapula ná di be̱ne̱ dube̱ le ngińa ná di we̱le̱ lembe̱ mo̱ di benge pe̱ bolea Yehova na muńe̱nge̱.—Rom. 12:12; 1 Pet. 1:6, 7.

⁶ Je te̱ lembe̱ mitakisan, je ná jo̱nge̱le̱ ná was’a peńa Yehova a kakanno̱ e si me̱nde̱ pe̱ po̱. Mo̱ nik’e mapula nde kwala ná dube̱ lasu di bo̱bi e? Seto̱ nika ye̱ke̱i te̱. Di no̱nge eyembilan. Mbua ńe te̱ o yo̱le̱ pond’a bwaba, yen ebe woki jita, je ná jo̱nge̱le̱ ná wei i si me̱nde̱ pe̱ busa. Nde i me̱nde̱ te̱ nde busa. Mulemlem pe̱, ponda di bo̱bino̱ jita, je ná jo̱nge̱le̱ ná was’a peńa e si me̱nde̱ pe̱ po̱. Nde dube̱ lasu le te̱ ngińa, ke̱ di bi ná makaki ma Loba ma me̱nde̱ londa. (Mye. 94:3, 14, 15; Bon. 6:17-19) Je te̱ mbaki na nika, je ná di benga we̱le̱ jowe̱ la Yehova o epol’a boso o longe̱ lasu.

7. Njika jo̱nge̱le̱ di s’angame̱nno̱ be̱ne̱ e?

⁷ E mapula pe̱ biso̱ dube̱ le ngińa ná di we̱le̱ te̱ dikalo. Bato jita bena di mate̱ye̱no̱ dikalo ba mo̱nge̱le̱ ná “myango ma bwam” ná Loba a me̱nde̱ wana was’a peńa mi titi mbale̱. (Mat. 24:14; Hes. 33:32) Di s’ese̱le̱ to̱ buńa ná nje ba mo̱nge̱le̱no̱ e bole ná di be̱ne̱ penda jombwea nje Yehova a kakanno̱. Ná nik’e si bolane̱, jangame̱n benga jouse̱ dube̱ lasu. Jombweye mambo malalo me ná mongwane̱ biso̱ o bola nika.

DI DUTEYE OŃOLA DIKO̱TI

8-9. Ne̱ni dutea ońola diko̱ti leno̱ ná louse̱ dube̱ lasu e?

⁸ Lambo diwo̱ jeno̱ ná di bola ná jouse̱ dube̱ lasu le nde ná di duteye ońola diko̱ti. Diko̱ti di mabola biso̱ mbaki ná makaki ma Loba ma me̱nde̱ londa. Di no̱ngi te̱ ponda o dutea ońola nje Yehova a bolino̱ diko̱ti na nje di no̱ngo̱ne̱no̱ mo̱, di me̱nde̱ bata be̱ mbaki ná a me̱nde̱ londise̱ dikaki la bola biso̱ longe̱ la bwindea o was’a peńa. Ońola nje jeno̱ ná di kwala nika e?

⁹ Nje diko̱ti di no̱ngo̱ne̱no̱ Yehova e? Yehova a boli ná Mun’ao ńaboso ńena a to̱ndino̱ jita na nu tingam na mo̱ buka be̱se̱ a we o mo̱ń, ná a yabe̱ o wase ka mot’a benama ńe ke̱nge̱nge̱. Ke̱ e o wase, Yesu a lembe̱ pat’a mitakisan ye̱se̱. O sukan, a taki a wo̱ pe̱ kwed’a konjo. E se̱ mususedi munde̱ne̱ Yehova a sawono̱ e! Loba lasu la ndolo a si wusa jese̱le̱ ná Mun’ao a take a wo̱ pe̱, buka te̱ o bola ná di  be̱ne̱ longe̱ la bwam nde lena le isungu. (Yohane 3:16; 1 Pet. 1:18, 19) Kana Yehova a bolino̱ longe̱ la Mun’ao ńa tiki, a me̱nde̱ pe̱ bola me̱se̱ ná di be̱ne̱ longe̱ la bwindea o was’a peńa.

DI DUTEYE OŃOLA NGIŃ’A YEHOVA

10. Bupisane̱ Efeso 3:20, nje Yehova eno̱ ná a we̱le̱ bola e?

¹⁰ Lambo di londe̱ maba jeno̱ ná di bola ná jouse̱ dube̱ lasu le nde ná di duteye ońola ngiń’a Yehova. A be̱n ngińa ni mapule̱ o londise̱ nje ye̱se̱ a kakanno̱ o bola. Ye mbale̱ ná o miso̱ ma bato jita, dikaki la longe̱ la bwindea o was’a peńa di titi ná di londa. Nde Yehova a ko̱lo̱ngo̱ne̱ o kakane̱ mambo mena bato ba benama ba titino̱ ná ba bola. Nik’e te̱nge̱n pe̱ ońolana mo̱ nde e Loba la Ngum. (Hiob 42:2; Marko 10:27) Mo̱ jangame̱n so̱ be̱ mańaka yete̱na a kakane̱ biso̱ mambo ma betańsedi e?—Langa Efeso 3:20.

11. Bola eyembilan a lambo la betańsedi diwo̱ Loba a kakanno̱. (Ombwa edinge̱le̱ “ Makaki ma betańsedi mō̱ mena ma londi.”)

¹¹ Jombweye mambo mō̱ mena ma ta me̱ne̱ne̱ biana ma titi ná ma we̱le̱ bolane̱, mena Yehova a kakane̱no̱ baboledi bao o pond’a kwaṅ. A ta a kakane̱ Abraham na Sara bena ba ta ba mádune̱ ná ba me̱nde̱ ya muna. (Bbot. 17:15-17) A ta pe̱ a langwea Abraham ná mbot’ao e me̱nde̱ sangwa ekombo a Kanaan. Mimbu jita Bonaisrael bena ba ta mbot’a Abraham ba tano̱ bakom o Egipto, e wusa je̱ne̱ne̱ biana di dikaki di si me̱nde̱ londa to̱ buńa. Nde di dikaki di londi. Ombusa ponda, Yehova a ta a langwea Elisabet nu ta nu mádune̱ ná a me̱nde̱ ya muna. A ta pe̱ a bīse̱ Maria ńena nu ta nu dia ngo̱ndedi ná a me̱nde̱ ya Mun’a Loba. Nik’e ta ńangame̱n londise̱ dikaki lena Yehova a tano̱ a bola o mōnda ma Ede̱n lokoli la mimbu oboso ba ponda.—Bbot. 3:15.

12. Njika mbaki Yosua 23:14 na Yesaya 55:10, 11 ba mabolano̱ biso̱ jombwea ngiń’a Yehova e?

¹² Di dutedi te̱ ońola makaki ma Yehova me̱se̱ na ne̱ni a londise̱no̱ mo̱, di maso̱ṅtane̱ ná a be̱n ngińa ninde̱ne̱. Nik’e me̱nde̱ bola ná dube̱ lasu ońola dikaki la was’a peńa di bate be̱ ngińa. (Langa Yosua 23:14; Yesaya 55:10, 11.) Di mabata be̱ ńai ni dongame̱n o jongwane̱ bape̱pe̱ o so̱ṅtane̱ ná dikaki la was’a peńa di titi ndo̱ti. Yehova mo̱me̱ne̱ a kwali jombwea mo̱ń a peńa na was’a peńa ná: “Ben byala be nde ba jemea na ba mbale̱.”—Bbī. 21:1, 5.

DI WALAME̱NE̱ O BEBOLO BA MUDĪ

13. Tele̱ye̱ ne̱ni ndongame̱n yeno̱ ná youse̱ dube̱ lasu.

¹³ Lambo di londe̱ malalo jeno̱ ná di bola ná jouse̱ dube̱ lasu le nde ná di tombise̱ ponda o bebolo ba mudī. K’eyembilan jombweye muse̱ṅ di mabusane̱no̱ o ndongame̱n asu. Munańango Anna, ńena nu tombise̱ mimbu jita o ńai na ńai a bebolo ba pond’a mususu mo̱ ná: “Ndongame̱n i mongwane̱ mba o kombe̱ dube̱ le ngińa. To̱ e be̱ nde ná mubole̱ ekwali a titi mulēd’a bwam to̱ ná a si makwala to̱ lambo la peńa, na yo̱ki te̱ nde senga lambo di mongwane̱ mba o bata so̱ṅtane̱ Bibe̱l na lena di mouse̱ pe̱ dube̱ lam.” b Malabe̱ ma bonasango na bonańango asu pe̱ ma mouse̱ dube̱ lasu.—Rom. 1:11, 12; 10:17.

14. Ne̱ni ebol’a dikalo e mouse̱no̱ dube̱ lasu e?

¹⁴ Di mouse̱ pe̱ dube̱ lasu ponda di mano̱ngo̱no̱ dongo o ebol’a dikalo.  (Bon. 10:23) Munańango Barbara ńena ńe o boleye̱ Yehova ye we̱nge̱ buka 70 ma mbu mo̱ ná: “Ebol’a dikalo e mouse̱ dube̱ ponda ye̱se̱. Etum te̱ na malangweano̱ bape̱pe̱ mambo ma betańsedi Loba a kakanno̱, dube̱ lam pe̱ di mabata nde be̱ ngińa.”

15. Ne̱ni jokwa la biso̱me̱ne̱ di mouse̱no̱ dube̱ lasu e? (Ombwa pe̱ maduta.)

¹⁵ Jombweye ebol’a mudī epe̱pe̱ yena e mouse̱ dube̱ lasu: jokwa la biso̱me̱ne̱. Munańango Susan a kwali ná nik’e mongwane̱ mo̱ ke̱ a te̱se̱ njika ponda a malano̱ jokwa. Mo̱ ná: “Eti, na mokwa nde jokwa la Njongo a Betatedi la woki ni mabupe̱. Mo̱su na kwasu, na maboṅsane̱ nde ndongame̱n a teten a woki. Mine̱ mińa, na mombwea nde mato̱ti ma jokwa la mbame̱ne̱.” Kana a mabupe̱no̱ mudango mao ma jokwa ná batabata, Susan a mabola ná dube̱ lao di benge be̱ ngińa. Munańango Irene ńena nu boledi mimbu jita o mulopo m’ebolo a so̱i ná jokwa la bedinge̱ ba Bibe̱l di mouse̱ dube̱ lao. Mo̱ ná: “Nik’e mubise̱ mba o je̱ne̱ ná bedinge̱ ba Yehova be londi nate̱na o mambo masadisadi.” c

“YE̱KE̱I TE̱ BE MALONDA”

16. Ońola nje byala Yehova a langwedino̱ Habakuk be mombweano̱ pe̱ biso̱ we̱nge̱ e? (Bonahebe̱r 10:36, 37)

¹⁶ Ye etum a ponda baboledi ba Yehova bō̱ beno̱ jenge̱le̱ su la yen ebe̱yed’a mambo. O miso̱ ma bato ba benama, ye ná ye̱ne̱ne̱ biana belondisedi ba makaki ma Loba be o jindea. Yehova a bi nika, ońola nika nde a bolino̱ muto̱ped’a mudī Habakuk nin mbaki ná: “Bedinge̱ be menge̱le̱ nde ponda ni te̱se̱be̱le̱ mo̱, be masunga po̱ o mudiyo ma belondedi bao, be si mato̱po̱ mpoṅ. To̱ bindea nde, enge̱le̱ mo̱, ebanja ye̱ke̱i te̱ be malonda,  be si mako̱.” (Hab. 2:3) Mo̱ be byala ba Loba be ta nde buka te̱ ońola Habakuk e? Nga be mombwea pe̱ biso̱ o nin we̱nge̱ e? Loba a tute̱le̱ ńamuloloma Paulo o lee̱ ná be byala be mombwea pe̱ kriste̱n yena ye o jenge̱le̱ was’a peńa. (Langa Bonahebe̱r 10:36, 37.) E, je ná di be̱ mbaki ná to̱ dikaki la besungedi basu le̱ne̱ne̱ biana le o jindea, ‘ye̱ike̱i te̱ di malonda, di si mako̱.’

17. Ne̱ni munańango mō̱ a we̱le̱no̱ o ebolo malea mena Yehova a bolino̱ Habakuk e?

¹⁷ Baboledi ba Yehova jita ba we̱le̱ malea mao o ebolo na ninka ná ba bengi ‘jenge̱le̱;’ bō̱ babu benge̱le̱ mimbu jita. Di be̱n k’eyembilan munańango Louise ńena nu botedi boleye̱ Yehova o mbu 1939. A kwali ná: “O ni ponda na ta no̱nge̱le̱ ná Armagedon e me̱nde̱ po̱ obiana na mabo̱le̱ esukulu. Nde nik’e si bolane̱. Min mimbu me̱se̱, lambo diwo̱ lena longwane̱ mba le nde bolanga ba nje na mabele̱no̱ ná ‘myango ma ba benge̱le̱,’ nika ńe nde nje Bibe̱l e makwalano̱ ońola Noa, Abraham, Yose̱f na bape̱pe̱ bena benge̱le̱ pond’a bwaba obiana ba makusa minam Yehova a tano̱ a kakane̱. Dube̱ ná makaki ma Loba ma me̱nde̱ londa longwane̱ mba na bape̱pe̱ o be̱ mbaki ná was’a peńa ńe be̱be̱ be̱be̱.” Di jo̱nge̱le̱ pe̱ nde jita bena be o boleye̱ Yehova ye we̱nge̱ pond’a bwaba, ba be̱nno̱.

18. Ne̱ni jombwa la bewekedi leno̱ ná louse̱ dube̱ lasu ná was’a peńa e me̱nde̱ po̱ e?

¹⁸ Ye mbale̱ ná was’a peńa e si bedi po̱. Nde dutea te̱ ońola mambo mō̱ ka man, mena me: ngengeti, myele, ńama na bane̱ bato ba benama. To̱ moto a si me̱nde̱ kwala ná ma mambo me̱se̱ ma titi na mbale̱, to̱ e be̱ nde ná o pambo a ponda po̱ ma si ta. Nde tatan me, ońolana Yehova a weki mo̱. (Bbot. 1:1, 26, 27) Loba lasu a kakane̱ pe̱ o weka was’a peńa. A me̱nde̱ pe̱ londise̱ di dikaki. O was’a peńa, bato ba me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea na ja la bwam la ke̱nge̱nge̱. O ponda ni te̱se̱be̱ na Loba, was’a peńa e me̱nde̱ be̱ mbale̱ o miso̱ masu ka nje te̱ yeno̱ na bewekedi ba Yehova be̱se̱ bena be dinge̱le̱ biso̱.—Yes. 65:17; Bbī. 21:3, 4.

19. Ne̱ni weno̱ ná wouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ e?

¹⁹ Niponda weno̱ jenge̱le̱, bola me̱se̱ o jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱. Dutea ońola diko̱ti. Dutea ońola ngiń’a Yehova. Walame̱ne̱ o bebolo ba mudī. O boli te̱ nika, we ná o be̱ o muso̱ngi ma “ba bena ońola jemea na we̱lisane̱ ba masangwa makaki.”—Bon. 6:11, 12; Rom. 5:5.