1. Jombwea nje jeno̱ mbaki e?

 BISO̱ baboledi ba Yehova di bi ná a to̱ndi biso̱, na ná a mapula pe̱ ná di be̱ne̱ longe̱ di peti bwam. (Rom. 8:35-39) Je pe̱ mbaki ná bete̱sedi ba Bibe̱l be nde ońola bwam basu ponda ye̱se̱ ke̱ di mawe̱le̱ mo̱ o ebolo. (Yes. 48:17, 18) Nde nje bola yete̱na mitakisan di si tano̱ jenge̱le̱ mi kweledi biso̱ e?

2. Njika mitakisan di be̱nno̱ yen ebe e, njika myuedi pe̱ nika ńeno̱ ná e tute̱le̱ biso̱ o baise̱ e?

² Baboledi ba Yehova be̱se̱ ba be̱n mitakisan. K’eyembilan, elong’a mbia ewo̱ ye ná e bola lambo di bwese̱ biso̱ ndutu. Yen ebe di be̱n nde diboa la ngińa di meke̱ ná di boleye Yehova na ngud’asu ńe̱se̱. Ye pe̱ to̱ ná e be̱ ná je nde o lembe̱ mitakisan mena mi wu na mbeu a ńolo po̱. Je pe̱ to̱ ná di takisabe̱ ońola dube̱ lasu. Je te̱ lembe̱ yi ńai a mitakisan, je ná di baise̱ ná: ‘Ońola nje nika ńeno̱ nde po̱ye̱ mba e? Mo̱ na boli nde lambo la bobe e? Nik’e malee̱ nde ná Yehova a titi o namse̱ mba e?’ Mo̱ e mápo̱ye̱ wa ná o be̱ne̱ yi ńai a besengedi e? Yete̱na e, o si bo̱bo̱. Jita la baboledi ba Yehova ba jemea pe̱ ba mábe̱ne̱ mulemlem ma besengedi.—Mye. 22:2, 3; Hab. 1:2, 3.

3. Nje di mokwano̱ o Myenge 34:20 e?

³ Langa Myenge 34:20. Maka mambo maba ma mweńa o y’epasi: (1) Bate̱m ná sim ba be̱n ndutu. (2) Yehova a masunga biso̱ o ndut’asu. Ne̱ni a masungano̱ biso̱ e? Mbadi  po̱ ńe nde ná a mongwane̱ biso̱ o jemba ná longe̱ le ndutu o nin wase. To̱ná Yehova a kakanno̱ biso̱ ná di me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ ke̱ di mabolea mo̱, a si langwedi biso̱ ná di me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ di si be̱n mitakisan to̱ mō̱. (Yes. 66:14) A mome̱le̱ biso̱ ná di soke̱ nde mo̱nge̱le̱ masu o kie̱le̱ ni maye̱, niponda di me̱nde̱no̱ be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea lena a mapulano̱ ońol’asu. (2 Kor. 4:16-18) O mulemlem ma ponda pe̱, a mongwane̱ biso̱ o benga bolea mo̱ buńa na buńa te̱.—Mad. 3:22-24.

4. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

⁴ Di kwaleye so̱ ońola nje jeno̱ ná jokwa na byembilan ba baboledi ba Yehova ba jemea ba pond’a kwaṅ na ba nin we̱nge̱. Ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱, je ná di be̱ne̱ mitakisan m’epańpań. Nde di se̱medi te̱ na Yehova, a si me̱nde̱ caka biso̱ to̱ buńa. (Mye. 55:23) Niponda jeno̱ jombwea be byembilan, baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Nje na wusano̱ bola o mulemlem ma bete̱medi e? Ne̱ni be byembilan be mongwane̱no̱ mba o bata lakisane̱ Yehova e? Njika belēdi neno̱ ná na we̱le̱ o ebolo o longe̱ lam e?’

5. Njika mitakisan Yakob a kusino̱ o njo̱m a Laban e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

⁵ Baboledi ba Yehova ba pond’a kwaṅ ba lembe̱ mitakisan ba si tano̱ benge̱le̱. Di kwaleye ońola Yakob. Sango ao a ta a langwea mo̱ ná a no̱nge muto oteten a bana ba Laban, nu ta nde elong’a mbia mabu na muboled’a Loba; a bola pe̱ mo̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ mo̱ njoasoa. (Bbot. 28:1-4) Nika pe̱ nde Yakob a bolino̱. Asumwe̱ o Kanaan, na mo̱ ala omboa Laban, nu ta nu be̱ne̱ bana ba bito baba—Lea na Rahel. Rahel, mun’a Laban ńa ngoka a kwedi Yakob o mulema, na Yakob emea o bolea Laban mbu samba obiana a maba mo̱. (Bbot. 29:18) Nde mambo ma si timbi tomba ka nje te̱ Yakob a tano̱ o̱nge̱le̱. Laban a wo̱ndi mo̱, a bola nde mo̱ Lea mun’ao ńa mutudu o be̱ munj’ao. Laban emedi nde bola Yakob Rahel woki po̱ ombusa ponda, nde na ndaki ná Yakob angame̱n bata bolea mo̱ mbu samba mipe̱pe̱. (Bbot. 29:25-27) Laban a si lee̱le̱ pe̱ to̱ Yakob te̱me̱ la sim ke̱ a mabolea mo̱. Laban a lemse̱ Yakob 20 ma mbu!—Bbot. 31:41, 42.

6. Njika mitakisan mipe̱pe̱ Yakob a lembe̱no̱ e?

⁶ Yakob a lembe̱ mitakisan mipe̱pe̱. A ta a be̱ne̱ mbia munde̱ne̱, nde bana bao be̱se̱ ba si ta ba so̱ṅtane̱le̱. Bandise̱ na munańango abu Yose̱f ka mukom. Bana ba Yakob baba, Simeon na Levi, ba kwese̱ dina la mbia mabu na la Yehova mbindo. O sumo te̱ nika, Rahel munj’a Yakob ńena a tano̱ a to̱ndo̱ jita, a wedi ke̱ e o ya mun’abu nu londe̱ baba. Njai ninde̱ne̱ pe̱ e po̱i o mundi, na nika e ńakisane̱ Yakob nu ta nu mákokwe̱ mimbu, o wala o Egipto.—Bbot. 34:30; 35:16-19; 37:28; 45:9-11, 28.

7. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ Yakob ná a do̱lisan mo̱ e?

⁷ To̱ na mi mitakisan me̱se̱, Yakob a ta te̱ nde a dube̱ Yehova na makaki mao. Yehova pe̱ a lee̱le̱ Yakob ná a do̱lisan mo̱. K’eyembilan, to̱ na mitakisan me̱se̱ a kusane̱no̱ Laban, Yehova a namse̱ Yakob a bola mo̱ jita la sango. Keka te̱ dutea ne̱ni Yakob a timbise̱le̱no̱ Yehova masoma ponda e̱nno̱ pe̱te̱ mun’ao a tano̱ o̱nge̱le̱ ná a wedi ye etum a ponda! Mulatako ma bo̱ibo̱i Yakob a tano̱ a be̱ne̱ na Yehova mongwane̱ mo̱ o we̱le̱ lembe̱ mitakisan mao. (Bbot. 30:43; 32:9, 10; 46:28-30)  Biso̱ pe̱ di be̱n te̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova, je ná di we̱le̱ lembe̱ mitakisan di si tano̱ jenge̱le̱.

8. Nje kiṅe David a tano̱ a pula bola e?

⁸ Kiṅe̱ David a si we̱li bola nje ye̱se̱ e ta mo̱ ńo̱ngi o ebol’a Yehova. K’eyembilan, David a ta a pula longea Loba lao tempe̱l. A kwalane̱ muto̱ped’a mudī Natan nika. Na Natan alabe̱ mo̱ ná: “Bola kaponda jo̱nge̱le̱ la mulema mo̱ngo̱, ebanja Loba e na wa.” (1 Mya. 17:1, 2) Je ná di keka dutea ne̱ni be byala bembe̱no̱ David. Yen ebe a botedi nde o te̱se̱ mambo ońola y’ebolo ende̱ne̱ dibokime̱ne̱.

9. Nje David a bolino̱ ponda a sengino̱ mwe̱ndi Natan a wanno̱ e?

⁹ Nde ombusa ponda, muto̱ped’a mudī ńa Yehova a timbi nde na mwe̱ndi ma bobe. “O bo bulu me̱ne̱,” Yehova a kwalane̱ Natan ná seto̱ David nde a me̱nde̱ longe̱ ni tempe̱l, mun’ao mō̱ nde a me̱nde̱ longe̱ mo̱. (1 Mya. 17:3, 4, 11, 12) Nje David a bolino̱ ponda a sengino̱ mu mwe̱ndi e? A wan nde mpo̱ngulan o mudango mao. A we̱le̱ nde mo̱me̱ne̱ mususu o ko̱te̱le̱ la mo̱ni na belongisan bena ba me̱nde̱ pule̱ mun’ao Salomo ońola y’ebolo.—1 Mya. 29:1-5.

10. Ne̱ni Yehova a namse̱no̱ David e?

¹⁰ Dibokime̱ne̱ ombusa mo̱ lomea David mwe̱ndi ná seto̱ mo̱ nde a me̱nde̱ longe̱ tempe̱l, Yehova a ńo̱di male na mo̱. Yehova a kakane̱ David ná mbot’ao e me̱nde̱ janea bebe be̱se̱. (2 Sam. 7:16) Dutea te̱ ne̱ni David a me̱nde̱no̱ be̱ muńe̱nge̱ o was’a peńa o pond’a janea la ikol’a mbu, o bia ná Yesu ńena ńe Kiṅe̱ e nde mō̱ ńa mbot’ao! Min myango mi mokwe̱le̱ biso̱ ná to̱ di si we̱li nde bola nje ye̱se̱ di wusano̱ to̱ndo̱ o ebol’a Yehova, yen ebe Loba a ne̱nge̱ye̱ biso̱ minam mipe̱pe̱ mena di si wusano̱ jo̱nge̱le̱ to̱ buńa.

11. Njika minam kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i kusino̱ to̱ná Janea la Loba di si po̱ino̱ ponda ba tano̱ benge̱le̱ mo̱ e? (Bebolo 6:7)

¹¹ Kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i lembe̱ mitakisan i si tano̱ yenge̱le̱. K’eyembilan, ba ta benge̱le̱ n’ebabad’a ńo̱ngi ná Janea la Loba di ye, nde ba si ta ba bia njika ponda nik’e me̱nde̱no̱ bolane̱. (Bebolo 1:6, 7) Nje so̱ ba bolino̱ e? Ba bengi nde walame̱ne̱ babo̱me̱ne̱ o ebol’a dikalo. Etum te̱ ba tano̱ ba camane̱ myango ma bwam, be̱n ná bwē ne̱ni Yehova a tano̱ a namse̱ miwe̱n mabu.—Langa Bebolo 6:7.

12. Nje kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i bolino̱ ponda njai e tano̱ e?

¹² O pambo a ponda po̱, njai ninde̱ne̱ e ta “o mundi ma wase mwe̱se̱.” (Bebolo 11:28) Ni njai e tapi pe̱ na kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso. Mo̱ we ná o keka dutea ne̱ni ni njai ninde̱ne̱ e takise̱no̱ babo̱ e? Ye̱ke̱i te̱ basango ba mbia ba ta ba baise̱ babo̱me̱ne̱ ne̱ni ba me̱nde̱no̱ dese̱ mbia mabu. Nje pe̱ so̱ kwala ońola beso̱mbe̱ bena be ta be pula lańse̱ ebol’abu ya dikalo e? Mo̱ yen ebe bo̱nge̱le̱ nde ná ye bwam ná ba se̱le̱ jenge̱le̱ e? Yi kriste̱n i po̱ngi miwe̱n o ko̱lo̱ngo̱ne̱ be bete̱medi. E be̱ to̱ ne̱ni, ba bengi te̱ dikalo, ba be̱ pe̱ muńe̱nge̱ o jabane̱ mabe̱ne̱ mabu na bonasango na bonańango abu ba Yudea.—Bebolo 11:29, 30.

13. Njika minam kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i kusino̱ o pond’a njai e?

¹³ Njika minam kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i kusino̱ o pond’a ni njai e? Ba bena ba kusi jongwane̱ be̱n dia la Yehova. (Mat. 6:31-33) Ba bati be̱ batabata na bonasango abu bena bongwane̱ babo̱. Ba pe̱ bena ba boli mabea to̱ bena ba no̱ngi  dongo o y’ebolo o nin mbadi to̱ nine̱ be̱n ná bola le bonam. (Bebolo 20:35) Yehova a namse̱ babo̱ be̱se̱ ońolana ba po̱ngi miwe̱n o ko̱lo̱ngo̱ne̱ bete̱medi babu ba peńa.

14. Nje e po̱yedi Barnabas na ńamuloloma Paulo e, nje pe̱ nik’e yaino̱ e? (Bebolo 14:21, 22)

¹⁴ Yi kriste̱n i takisabe̱ pe̱, ngedi iwo̱ mo̱me̱ne̱ o ponda i si tano̱ yenge̱le̱. O̱nge̱le̱ nje e po̱yedi Barnabas na ńamuloloma Paulo ke̱ be o te̱ dikalo o Listra. Bato ba se̱le̱ nde kasa babo̱ bwam, ba sengane̱ pe̱ babo̱. Nde ombusa ponda, bate̱nge̱ne̱ babo̱ ba timbi “yua mo̱nge̱le̱ ma dimuti,” na bō̱ babu bangwa Paulo madale natē̱ bo̱nge̱le̱ ná a wedi. (Bebolo 14:19) Nde Barnabas na Paulo ba bengi te̱ dikalo o bepolo bepe̱pe̱. Nje nik’e yaino̱ e? Ba timbise̱ “jita bokwedi,” byala babu na eyembilan abu pe̱ bembe̱ bonasango abu. (Langa Bebolo 14:21, 22.) Jita ba tombwane̱ ońolana Barnabas na Paulo ba si bo̱bi oboso ba mitakisan ba si tano̱ benge̱le̱. Di si bo̱bi te̱ o ebolo yena Yehova a bake̱no̱ biso̱, di me̱nde̱ namsabe̱.

15. Nje eyembilan a munasango Macmillan e malee̱no̱ wa e?

¹⁵ Oboso ba mbu 1914, baboledi ba Yehova ba ta benge̱le̱ ná mambo mande̱ne̱ mō̱ ma bolane̱. Jombweye eyembilan a munasango A. H. Macmillan. Ka jita o niponda, munasango Macmillan a ta o̱nge̱le̱ ná a mala kusa bowe̱n bao o mo̱ń son a ponda. O ekwal’ao a tombise̱no̱ o Ńe̱te̱ki 1914, a kwali ná: “Yen ebe ekwal’am ya ntelele esukan yen na malano̱ tombise̱.” Mbale̱ ńe nde ná y’ekwali e si ta esukan a tombise̱no̱. Munasango Macmillan a tili ombusa ponda ná: “Yen ebe bō̱ basu ba pomane̱ bolane̱ jo̱nge̱le̱ ná di nala nde o mo̱ń dibokime̱ne̱.” A bati ná: “Nje di tano̱ jangame̱n bola e ta nde ná di benge walame̱ne̱ o ebol’a Sango.” Munasango Macmillan a bengi bola nika. A ta ko̱di o ebol’a dikalo. A kusi edube ende̱ne̱ o pe̱pe̱le̱ na o jembe̱ jita la bonasango ba ta o beboa ońola dube̱ labu. A ta pe̱ ukea o ndongame̱n ye̱se̱, to̱ ponda a tano̱ a mákokwa mimbu. Nje munasango Macmillan a tombwane̱no̱ ońolana a ta a walame̱ne̱ o ebol’a Yehova niponda a tano̱ enge̱le̱ bowe̱n bao e? Ponda to̱ ininga obiana a mawo̱, a tili ná: “Dube̱ lam di dia ngińa we̱nge̱ ka nje te̱ di tano̱ kwaṅ.” Nika ńe nde biso̱ be̱se̱ eyembilan a bwam, sepo̱n yete̱na je o lembe̱ mitakisan me o jinde̱ buka nje di tano̱ jo̱nge̱le̱!—Bon. 13:7.

16. Njika mitakisan mena ba si tano̱ benge̱le̱ Herbert Jennings na munj’ao ba lembe̱no̱ e? (Yakobo 4:14)

¹⁶ Jita la baboledi ba Yehova ba be̱n maboa mena ba si tano̱ benge̱le̱. K’eyembilan o myango ma longe̱ lao, munasango Herbert Jennings b a tele̱ye̱ ne̱ni mo̱ na munj’ao ba tano̱ ba bwane̱ ebol’abu ya muloloma o Gana muńe̱nge̱. Nde na ponda, ba so̱ne̱ munasango Jennings diboa di matabilane̱ besengedi ba moto. O̱nge̱le̱ byala ba Yakobo 4:14, na mo̱ a bele̱ bete̱medi bao ba peńa ná ‘kie̱le̱ di si bino̱.’ (Langa.) A tili ná: “Jemedi bete̱medi basu, jasumwe̱ o Gana, di dia mako̱m masu, nde di timba o Kanada [o wala o do̱kita].” Yehova ongwane̱ munasango Jennings na munj’ao o benga bolea mo̱ na jemea to̱ na mitakisan mena ba tano̱ ba lembe̱.

17. Ne̱ni eyembilan a munasango Jennings yongwane̱no̱ bonasango bape̱pe̱ e?

 ¹⁷ Byala bena munasango Jennings a bolane̱no̱ o myango ma longe̱ lao bongwane̱ bato bape̱pe̱ jita. Munańango mō̱ mo̱ ná: “Mi myango ma longe̱ mi tapi mba kańena. . . . Ponda na langino̱ ná munasango Jennings a ta angame̱n jese̱le̱ ebol’ao o bwam ba jombwea ja lao la bwam, nika ńongwane̱ mba o je̱ne̱ bete̱medi bam o mbadi nipe̱pe̱.” Munasango mō̱ pe̱ a tili ná: “Na boledi dom la mbu ka mutudu o mwemba, nde na ta nangame̱n jese̱le̱ y’eto̱t’am ońolana na ta na be̱ne̱ diboa la mo̱nge̱le̱. Bete̱medi bam be ta be bwese̱ mba ndutu kańena langa la myango ma longe̱ o kalat’asu di ta nde mba mūna munde̱ne̱. . . . Nde titimbe̱ munasango Jennings a lee̱le̱no̱ ńembe̱ mba jita.” Nik’e mokwe̱le̱ biso̱ ná je te̱ lembe̱ mitakisan di s’enge̱le̱no̱, je ná jembe̱ bape̱pe̱. To̱ e be̱ nde ná mambo ma longe̱ lasu ma titi tomba ka nje te̱ di wusano̱ to̱ndo̱, je te̱ nde ná di benga be̱ eyembilan a bwam ya dube̱ na ya titimbe̱.—1 Pet. 5:9.

18. Ka nje te̱ maduta meno̱ lee̱, nje eyembilan a mukusa ma muto mō̱ o Nijeria e mokwe̱le̱no̱ wa e?

¹⁸ Maboa ka din la CORONA, ma tapi jita la baboledi ba Yehova. K’eyembilan, mukusa mō̱ o Nijeria mu si ta mu be̱ne̱ da to̱ mo̱ni ndongo. Idiba iwo̱, mun’ao ńa muto a baise̱ mo̱ ná ombusa babo̱ jipe̱ ekwe̱m abu ya wondi esukan, ba me̱nde̱ nde da nje e? Munańango asu a kwalane̱ nde mun’ao ná ye mbale̱ ná ba si be̱n pe̱ mo̱ni to̱ da, nde ba me̱nde̱ nde jembilane̱ mukusa ma muto ma Sarepta, ba mipe̱ da labu disukan nde ba lakisane̱ Yehova na mulema mwe̱se̱. (1 Ki. 17:8-16) Ba si ta to̱ ba mábotea dutea nje ba me̱nde̱no̱ da ko̱si, nde bonasango ba wanedino̱ babo̱ mukuta ma da. Di da di wusa sue̱le̱ babo̱ woki iba o bosadi bwe̱se̱. Nu munańango mo̱ ná a s’o̱nge̱le̱ ná Yehova  a ta a lambe̱ toi o senga, niponda a tano̱ a kwalisane̱ mun’ao. Na mbale̱ di lakisane̱ te̱ Yehova, mitakisan di si tano̱ jenge̱le̱ me ná mi bola ná di bate sisea be̱be̱ na mo̱.—1 Pet. 5:6, 7.

19. Njika mitakisan Aleksey Yershov a lembe̱no̱ e?

¹⁹ Min mimbu mi tombi, jita la bonasango na bonańango asu ba lembe̱ mitakisan mena ba si tano̱ benge̱le̱. K’eyembilan di kwaleye ońola munasango Aleksey Yershov nu maje̱ o Rusia. Ponda munasango Yershov a dubisabe̱no̱ o mbu 1994, baboledi ba Yehova ba ta ba be̱ne̱ wonja po̱ te̱nge̱. Nde mimbu mi bupe̱, bete̱medi be tuko o Rusia. O mbu 2020, bato bingedi o bolongi ba munasango Yershov, ba cas mo̱, nde ba kaṅane̱ pe̱ jita la masango mao. Myo̱di jita ombusa ponda, go̱bina e num mo̱ njo̱m ná e nde moto nu makwe̱me̱ mbenda. Ná ba dilise̱ y’ekwali, ba bolane̱ nde bedinge̱dinge̱ be no̱ngo̱be̱ na moto mō̱ nu lee̱le̱ biana a mapula jokwa Bibe̱l o pambo a ponda ńa mbu mō̱. E se̱ njo nika ńeno̱ e!

20. Ne̱ni munasango Yershov a batino̱ jouse̱ mulatako mao na Yehova e?

²⁰ Mo̱ mitakisan ma munasango Yershov mi wan lambo la bwam e? E. Mulatako mao na Yehova mu bati be̱ ngińa. A kwali ná: “Biso̱ na munj’am di bati kane̱ mwemba buka kwaṅ. Na so̱ṅtane̱ ná na si wusa lembe̱ be bete̱medi esibe̱ na jongwane̱ la Yehova.” A bati ná: “Jokwa la Bibe̱l la mbame̱ne̱ longwane̱ mba o janane̱ bo̱bo̱. Na madutea ońola byembilan ba baboledi ba Yehova ba jemea ba pond’a kwaṅ. Myango mye jita o Bibe̱l mi mabonde̱ mweńa ma benga be̱ pī na lakisane̱ Yehova.”

21. Nje je̱nno̱ o din jokwa e?

²¹ Nje je̱nno̱ o din jokwa e? Je̱n ná longe̱ di titi mbaki o yen ebe̱yed’a mambo. Nde to̱ na nika, Yehova a mongwane̱ baboledi bao ponda ye̱se̱ yete̱na ba lakisane̱ mo̱. Ka nje te̱ epas’a Bibe̱l e masue̱le̱ din jokwa e makwalano̱, “ndut’a nute̱m na sim ye jita, nde Yehova a masunga mo̱ o ye̱se̱.” (Mye. 34:20) Di benge so̱ soke̱ mo̱nge̱le̱ masu, seto̱ o mitakisan di be̱nno̱, nde o ngińa Yehova a be̱nno̱ o sue̱le̱ biso̱. Di me̱nde̱ so̱ we̱le̱ kwala ka ńamuloloma Paulo ná: “Na malembe̱ me̱se̱ ońola nu nu membe̱ mba.”—Fil. 4:13.