1. Nje Yehova a mengane̱no̱ biso̱ e?

 LAMBO diwo̱ di mabwese̱ babaedi muńe̱nge̱ jita le nde yabe̱ la muna nu be̱n ja la bwam. Nde to̱ná ba to̱ndino̱ mun’abu jita, ba si me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱ ná a tike nde be̱ mwe̱nge̱ ma muna. Ba me̱nde̱ bwa ndutu jita yete̱na mun’abu a titi o koka. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na Yehova, a mabwa muńe̱nge̱ ponda di mokwano̱ mbale̱ na biso̱ di botea bupe̱ Yesu; nde a si me̱nde̱ to̱ndo̱ ná di tike be̱ mye̱nge̱ ma bana o mbad’a mudī. (1 Kor. 3:1) O diwengisan a mapula ná di timbe “bato ba koki,” nika ńe nde kriste̱n you.—1 Kor. 14:20.

2. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

² Be̱ kriste̱n ńou, nje nik’e mapulano̱ kwala e? Nje jangame̱nno̱ bola ná di timbe kriste̱n you e? Ne̱ni da la mudī lembam di mongwane̱no̱ biso̱ o ńaka o mbad’a mudī e? Ońola nje di s’angame̱nno̱ lakisane̱ biso̱me̱ne̱ buka dime̱ne̱ e? O din jokwa, di me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi.

BE̱ KRISTE̱N ŃOU, NIK’E MAPULA NDE KWALA NÁ NJE E?

3. Be̱ kriste̱n ni koki, nje nik’e mapulano̱ kwala e?

³ O Bibe̱l, eyal’a Grikia ba timbise̱le̱no̱ ná “ba koki” e mapula pe̱ kwala ná “bou,” “be ná ke̱nge̱nge̱” to̱ “ba dongame̱n.” a (1 Kor. 2:6) Di matimba nde kriste̱n i koki to̱ you,  ponda di si mabe̱no̱ pe̱ mye̱nge̱ ma bana o mbad’a mudī, nde bome na bito bena ba be̱n mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova. To̱ ombusa biso̱ timba kriste̱n ńou, jangame̱n benga ńaka o mbad’a mudī. (1 Tim. 4:15) Biso̱ be̱se̱ e be̱ ná je eso̱mbe̱ to̱ ke̱m, je ná di timba kriste̱n you. Nde ne̱ni jeno̱ ná di bia ná jā nde kriste̱n you e?

4. Ne̱ni jemba moto ńe kriste̱n ńou e?

⁴ Kriste̱n ńou ńe nde moto nu mabupe̱ bete̱sedi ba Loba be̱se̱, e si mapo̱so̱ o bupe̱ be bena be do̱lisane̱ mo̱. Ye mbale̱ ná kana jeno̱ nde bato bena ba titi ná ke̱nge̱nge̱, moto ńe kriste̱n ńou pe̱ e ná a po̱ngo̱ mawuse̱. Nde a malee̱le̱ o longe̱ lao la buńa te̱ ná a madutea, a mabola pe̱ nde mambo kaponda jemea la Loba. A mábo̱to̱ mot’a peńa, a mapo̱ngo̱ pe̱ miwe̱n ponda ye̱se̱ ná mo̱nge̱le̱ mao ma be̱ bowan na ma Yehova. (Efe. 4:22-24) Kana okono̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be se̱medi o mambenda na o bete̱sedi ba Yehova, a si be̱n ńo̱ngi ná ba bole mo̱ mbenda ońola lambo te̱. A no̱ngi te̱ bedomsedi, a mabola me̱se̱ ná a je o bedomsedi bao.—1 Kor. 9:26, 27.

5. Nje ye ná e po̱ye̱ moto nu s’ou o mbad’a mudī e? (Efeso 4:14, 15)

⁵ O mune̱ mudī kriste̱n ńena ni s’ou, ńe ná e pomane̱ lo̱ndo̱be̱ na “mawo̱ndo̱n” na “misomba” bato bō̱ ba mabolane̱no̱ o dimbe̱le̱ bane̱ ngea. Ńe ná e botea dube̱ mibia mi si bake̱ na belēdi ba bato bena ba to̱bi dube̱ la mbale̱. b (Langa Efeso 4:14, 15.) Ńe ná e ko̱no̱ne̱ bane̱, e wana mitango, e be̱ ńamalinga, to̱ be̱ ńai ni mapomane̱ ko̱ o makekisan.—1 Kor. 3:3.

6. Ońola nje jeno̱ ná di kobisane̱ bońaki o mbad’a mudī na bońaki o mbad’eyobo e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁶ Ka nje te̱ je̱nno̱ o bebotedi, Bibe̱l e makobisane̱ bońaki o mbad’a mudī na bońaki o mbad’eyobo. Kana muna a si bedino̱ bia mambo jita, a be̱n ńo̱ngi ná mutud’a moto a tate mo̱ a bole pe̱ mo̱ bediedi. Di no̱nge eyembilan a ńango a muna nu makwe̱ dia la son ao ya mun’a muto, o kata ngea. Muna a nikoka te̱, ńango ao e ná ese̱le̱ ná a kate ngea na mo̱me̱ne̱, nde a me̱nde̱ te̱ nde jome̱le̱ mo̱ ná ombwe o mom na o dimo̱se̱ obiana a makata.  Ponda nu muna a matimbano̱ mutud’a moto, mo̱me̱ne̱ a me̱nde̱ bia nje bola ná a sambe mbeu a ńolo o ngea. Ka nje te̱ bana ba be̱nno̱ ńong’a jongwane̱ la batudu ba bato o samba mbeu a ńolo, kriste̱n i s’ou pe̱ i be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la kriste̱n you ná i sambe mambo me ná ma ńamse̱ mulatako mabu na Yehova, i no̱nge pe̱ bedomsedi ba bwam. Nde kriste̱n you mo̱ i mano̱ngo̱ te̱ bedomsedi, i mabolane̱ nde bete̱sedi ba Bibe̱l o dutea, ná i bie mbad’a je̱ne̱ la mambo ńa Yehova na mo̱ i bupe̱ pe̱ mo̱.

7. Mo̱ kriste̱n you i be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la bane̱ e?

⁷ Mo̱ nik’e mapula nde kwala ná kriste̱n ńou e si be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la moto nupe̱pe̱ e? Ke̱m. Kriste̱n you pe̱ i be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ ponda iwo̱. Nde moto ńena nu s’ou o mbad’a mudī e ná a pula ná bane̱ nde ba langweye mo̱ nje angame̱nno̱ bola, to̱ ná ba no̱nge bedomsedi ońol’ao. O diwengisan kristen ńou ńe ná e se̱me̱ye̱ omo̱ń a dibie̱ la bape̱pe̱, nde e memba ná mo̱me̱ne̱ nde ńangame̱n “bambe̱ mao mūna.”—Gal. 6:5.

8. O njika mbadi kriste̱n you yeno̱ diwengisan e?

⁸ Ka nje te̱ batudu ba bato ba si be̱nno̱ mulemlem ma je̱ne̱ne̱, kriste̱n you pe̱ i si be̱n milemlem ma bede̱mo ba mudī; bō̱ be ná ba be̱ dibie̱ jita, bane̱ ba be̱ ngiń’a mulema, bape̱pe̱ pe̱ ba lee̱le̱ sanga la mulema na nded’a mulema. O sumo te̱ nika, o mulemlem ma bete̱medi kriste̱n you iba ye ná i no̱ngo̱ bedomsedi be diwengisan, nde bena be si mate̱nge̱ne̱ nje Bibe̱l e makwalano̱. Nik’e yo̱ki je̱ne̱ne̱ jita o mato̱ti owe̱ni kriste̱n te̱ ńangame̱nno̱ no̱ngo̱ bedomsedi bupisane̱ doi lao la mulema. So̱ṅtane̱ la nika di mabola ná i si makaise̱ moto nu no̱ngi bedomsedi be diwengisan na babu. Nde i mabola nde me̱se̱ o kombe̱ jalatane̱ oteten abu.—Rom. 14:10; 1 Kor. 1:10.

NJE JANGAME̱NNO̱ BOLA NÁ DI TIMBE KRISTE̱N YOU E?

9. Mo̱ moto e ná a ńaka o mbad’a mudī esibe̱ po̱ngo̱ miwe̱n e? Bola beteledi.

⁹ Na ponda muna a makoka na mo̱me̱ne̱, nde to̱ moto a titi ná a koka o mbad’a mudī esibe̱ po̱ngo̱ miwe̱n. Di no̱nge eyembilan a bonasango na bonańango ba Korinto; ba kasi myango ma bwam, ba dubisabe̱, ba kusi mudī musangi, boko pe̱ mambo jita mena ńamuloloma Paulo mo̱me̱ne̱ a lee̱no̱ babo̱. (Bebolo 18:8-11) Nde mimbu jita ombusa dubisabe̱ labu, jita labu di ta di dia mye̱nge̱ ma bana o mbad’a mudī. (1 Kor. 3:2) Nje bola ná nik’e si po̱ye̱ biso̱ e?

10. Nje jangame̱nno̱ bola ná di be̱ kriste̱n you e? (Yuda 20)

¹⁰ Ná di be̱ kriste̱n you, jangame̱n se̱le̱ be̱ne̱ ńo̱ng’a ńaka o mbad’a mudī. Ba bena ba ‘to̱ndi ka ni si so̱ṅtan’ ba si mapula ńaka, ba si me̱nde̱ so̱ timba kriste̱n you. (Min. 1:22) Di si mapula be̱ ka ba batudu ba bato bena ba mapule̱ ná bayedi babu nde ba no̱nge bedomsedi o epol’abu. Nde, jangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n ná di ńake o mbad’a mudī. (Langa Yuda 20.) Yete̱na o dia we o po̱ngo̱ miwe̱n ná o be̱ kriste̱n ńou, kane̱ Yehova ná a bole wa “jemea na bola.”—Fil. 2:13.

11. Nje e mongwane̱ biso̱ o ńaka o mbad’a mudī e? (Efeso 4:11-13)

¹¹ Yehova a si mengane̱ biso̱ ná di koke o mbad’a mudī na biso̱me̱ne̱. A boli biso̱ batatedi na balēdi o mwemba bena ba longabe̱ o jongwane̱ biso̱ o be̱ bato ba “koki” o mbad’a mudī, “o dime̱ne̱ la mute̱ mu londi mbom ma Kristo.” (Langa Efeso 4:11-13.) Yehova a mabola pe̱ biso̱ mudī mao musangi mwena mu mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ “jo̱nge̱le̱ la Kristo.” (1 Kor. 2:14-16) Loba a boli pe̱ biso̱ kalat’a myango ma bwam ine̱i, yena i  malee̱ biso̱ ne̱ni Yesu a tano̱ a dutea, a to̱po̱, a bola pe̱ mambo niponda a tano̱ o wase. Wembilane̱ te̱ mbad’a dutea na ńa bola ńa Yesu, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ wa o be̱ kriste̱n ńou.

MWEŃA MA DA LA MUDĪ LEMBAM

12. “Mambo maboso ma belēdi ba Kristo” me nde nje e?

¹² Ná di ńake o mbad’a mudī, jangame̱n “jese̱le̱ mambo maboso ma belēdi ba Kristo,” nika ńe nde belēdi babosoboso ba kriste̱n. Oten o be̱n k’eyembilan belēdi jombwea jate̱le̱, dube̱, dubise̱ na bepumbwedi. (Bon. 6:1, 2) O be belēdi nde dube̱ la kriste̱n di se̱medino̱. Ońola nika nde ńamuloloma Petro a kwaledino̱ ońol’ao ke̱ e o te̱ye̱ dimuti la bato dikalo o Buńa ba mwatanu. (Bebolo 2:32-35, 38) Jangame̱n jemea be belēdi babosoboso ná di be̱ bokwedi ba Kristo. K’eyembilan, Paulo a lee̱ ná di si dube̱ te̱ belēdi ba bepumbwedi, di titi ná di kwala ná je kriste̱n na mbale̱. (1 Kor. 15:12-14) Nde ná di be̱ kriste̱n you, jangame̱n bia buka be belēdi babosoboso.

13. Nje jangame̱nno̱ bola ná di tombwane̱ da la mudī la mbale̱ Bonahebe̱r 5:14 e makwaleano̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹³ Diwengisan na belēdi babosoboso, da la mudī lembam di si bambe̱ buka te̱ mambenda ma Yehova, di bambe̱ pe̱ bete̱sedi bao, bena be mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ lao. Ná di tombwane̱ di da la mudī, jangame̱n jokwa Bibe̱l, di no̱ngo̱ ponda o dutea ońola mambo di langino̱, nde di we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. Na nika nde di mokwano̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱. c—Langa Bonahebe̱r 5:14.

14. Ne̱ni Paulo ongwane̱no̱ kriste̱n ya Korinto o ńaka o mbad’a mudī e?

¹⁴ E yo̱ki be̱ ndutu ońola kriste̱n yena i s’ou ná i no̱nge bedomsedi ba bwam, yete̱na i si be̱n mbend’a Bibe̱l ńe ná bwē. Wuma Bibe̱l e si mabolano̱ mbenda ńe ná bwē, bō̱ be ná bo̱nge̱le̱ ná be wonja o bola nje e do̱lisan babo̱. Bape̱pe̱ be ná ba baise̱ ná ba te̱se̱ mbenda o wuma mbenda e s’angame̱nno̱ be̱. K’eyembilan e me̱ne̱n ná kriste̱n ya Korinto  i ta i baise̱ Paulo ná a bole babo̱ mbenda jombwea da la da di bolabe̱ losango mabea. O mulopo ma langwea babo̱ nje bangame̱nno̱ bola, Paulo a bīse̱ babo̱ ná mō̱ ńabu te̱ a be̱n ‘wonja’ o po̱so̱ nje bola, bupisane̱ doi lao la mulema. A kwaledi ońola bete̱sedi ba Bibe̱l bō̱ be wusa jongwane̱ moto te̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be mabole̱ ná a kombe̱ doi la mulema di sangi, esibe̱ so̱njise̱ nupe̱pe̱. (1 Kor. 8:4, 7-9) Na nika, Paulo a ta so̱ nde ongwane̱ kriste̱n ya Korinto o ńaka o mbad’a mudī, ná i bolane̱ dibie̱ labu di se̱medi o Betiledi o no̱ngo̱ bedomsedi na babo̱me̱ne̱, o mulopo ma wasa mbenda ońola lambo te̱.

15. Ne̱ni Paulo ongwane̱no̱ kriste̱n ya Bonahebe̱r o ńaka o mbad’a mudī e?

¹⁵ Di mabusane̱ belēdi ba mweńa o nje Paulo a tiledino̱ kriste̱n ya Bonahebe̱r. Bō̱ ba si bengi ńaka o mbad’a mudī, ‘ba timbi ńai ńena e mapulano̱ nde babo̱ mańo̱ngo̱, seto̱ da [la mudī] la mbale̱.’ (Bon. 5:12) Ba bangi o jokwa na o kasa mambo ma peńa mena Yehova a tano̱ a lee̱ babo̱ son na son tongwea mwemba ma kriste̱n. (Min. 4:18) K’eyembilan, jita la ba bena ba ta o ebas’a Bajū kwaṅ ba ta ba dia ba matute̱le̱ bane̱ o bupe̱ mbend’a Mose, to̱ná jabea la Yesu di tano̱ di mábo̱le̱ ni mbenda etum a 30 ma mbu. (Rom. 10:4; Tito 1:10) O mbale̱ ńe̱se̱ 30 ma mbu, nik’e ta e dongame̱n ná yi kriste̱n i so̱ṅtane̱ ná i s’angame̱n pe̱ bupe̱ mbend’a Mose! Ba be̱se̱ bena ba langi leta la Paulo ońola kriste̱n ya Bonahebe̱r be ná ba bamse̱ ná ni kalati e be̱n da la mudī lembam. Di leta di ta nde nje e ta e pula ná te̱ite̱i o bola yi kriste̱n mbaki ná jowe̱ la kriste̱n di petane̱ ebas’a Bajū; di ta pe̱ langame̱n bola babo̱ ngiń’a mulema o benga te̱ dikalo to̱ na mitakisan ma Bajū.—Bon. 10:19-23.

DI SI LAKISANE̱ BISO̱ME̱NE̱ BUKA DIME̱NE̱

16. O sumo te̱ ńaka o mbad’a mudī, nje epe̱pe̱ jangame̱nno̱ bola e?

¹⁶ Di s’angame̱n po̱ngo̱ miwe̱n o be̱ kriste̱n you buka te̱, jangame̱n pe̱ po̱ngo̱ miwe̱n o tika be̱ mo̱. Ná di bole nika, di s’angame̱n lakisane̱ biso̱me̱ne̱ buka dime̱ne̱. (1 Kor. 10:12) Jangame̱n “keka” biso̱me̱ne̱ ponda ye̱se̱ ná di be̱ mbaki ná je o benga ńaka o mbad’a mudī.—2 Kor. 13:5.

17. Ne̱ni leta Paulo a tiledino̱ kriste̱n ya Kolose di malee̱no̱ mweńa ma benga ńaka o mbad’a mudī e?

 ¹⁷ O leta lena a tiledino̱ kriste̱n ya Kolose, Paulo a bati kika mweńa ma benga ńaka o mbad’a mudī. To̱ná ba tano̱ ba mátimba kriste̱n i koki, Paulo ome̱le̱ babo̱ ná ba no̱nge jangame̱ye̱ ná ba si wo̱ndo̱be̱ na belēdi ba wase. (Kol. 2:6-10) Epafra pe̱, ńena nu ta nu bia bonasango ba mu mwemba bwam, a ta a kane̱ ońol’abu ponda ye̱se̱ ná ba “be̱ ná ke̱nge̱nge̱,” nika ńe nde bato bou o mbad’a mudī. (Kol. 4:12) Nje nik’e malee̱no̱ biso̱ e? Paulo na Epafra ba ta ba bia ná, ná di tike be̱ kriste̱n you, e mapula miwe̱n ma biso̱me̱ne̱ na jongwane̱ la Loba pe̱. Ba ta ba pula ná bonasango ba Kolose ba tike be̱ kriste̱n you to̱ i koki, to̱ na mitakisan ba tano̱ ba lembe̱.

18. Nje ye ná e po̱ye̱ kriste̱n ńou e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁸ Paulo ome̱le̱ kriste̱n ya Bonahebe̱r ná kriste̱n ńou e si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, ńe ná e bo̱lo̱ne do̱lisane̱ la Yehova po̱ko̱po̱ko̱. Kriste̱n ńe ná ńense̱ mulema mao ńai e titino̱ pe̱ ná ńate̱le̱ na kusane̱ Loba lakise̱ la myobe mao. Bwam bwe nde ná, kriste̱n ya Bonahebe̱r i si ta i mapo̱ o di dikala. (Bon. 6:4-9) Nje jeno̱ ná di kwala ońola ba bena o nin we̱nge̱ bembe̱ o bolea Yehova to̱ ba pangabe̱ o bebokedi, nde bate̱le̱ ombusa ponda e? Sibise̱ la ńolo ba lee̱le̱no̱ tongwea jate̱le̱ labu di malee̱ ná be diwengisan na ba bena Paulo a kwaledino̱ o leta lao. Nde ponda ba matimbano̱ na Yehova, ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ lao. (Hes. 34:15, 16) Batudu be ná ba baise̱ munasango to̱ munańango ńou ná ongwane̱ babo̱ o jouse̱ pe̱te̱ mulatako mabu na Yehova.

19. Nje jangame̱nno̱ bola e?

¹⁹ Yete̱na we o po̱ngo̱ miwe̱n o be̱ kriste̱n ńou, bia ná we ná o tongwe̱le̱! Benga jokwa mbal’a njiba i maso̱be̱ o Bibe̱l, o benge pe̱ po̱ngo̱ miwe̱n ná mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ ma be̱ nde ka ma Yehova. Ye pe̱ te̱ ná wā nde kriste̱n ńou, bola me̱se̱ ná o tike be̱ mo̱, tatan na o bwindea.