Na yabe̱ nde o mbu 1955, na be̱ pe̱ nusukan oteten a bana ba bome balalo. Na koki nde be̱be̱ n’epas’a mundi ye o mikondo ma Finland, mundi mu biana tatan ná Vantaa.

Ńango am a dubisabe̱ ka Mboṅ a Yehova mimbu to̱ mininga obiana na mayabe̱. Nde sango am a ta a te̱nge̱ne̱ mbale̱, a si boli so̱ ńango am epolo o jokwa Bibe̱l na biso̱ bana to̱ walane̱ biso̱ o ndongame̱n a mwemba. A ta so̱ nde okwa na biso̱ ke̱ sango asu a titi wa.

Botea o mimbu mam misadi, na no̱ngi bedomsedi ba do̱lisane̱ Yehova. K’eyembilan, ponda na tano̱ na be̱ne̱ mbu samba, mulēd’am ń’esukulu a ta linga jita ońolana na bangi da verilättyjä (nika ńe nde panket ba pungono̱ na maya i madabe̱ o ekombo a Finland). A bolane̱ so̱ dia diwo̱ o banda malama mam ná a we̱le̱ tele̱ mudumbu mam, na dine̱ dia a no̱ngo̱ epas’a panket a pula songe̱ mba mo̱ o mudumbu na mwaso. Nde na we̱li suane̱ mo̱ mu mwaso o dia lao.

Sango am wedi ke̱ na be̱n 12 mbu. Ombusa nika, na we̱li jukea o ndongame̱n a mwemba. Bonasango ba lee̱le̱ mba muyao jita nik’e tute̱le̱ mba o ńaka o mbad’a mudī. Na botedi langa Bibe̱l buńa te̱ na jokwa pe̱ kalat’a bebokedi na iwiye̱. Bola la nika longwane̱ mba ná na dubisabe̱ ke̱ na be̱n 14 mbu, mińa 8 ma Dingindi 1969.

 Ponda to̱ ininga ombusa mba bo̱le̱ esukulu, na no̱ngi ebol’a paonia ya pond’a mususu. Woki to̱ ininga ombusa nika, naIo o bolea owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱, o Pielavesi, be̱be̱ na mindi me oteten Finland.

O Pielavesi, nde na dongame̱nno̱ Sirkka, mun’a muto nu timbi munj’am ńa ndolo. Nje e duti mba o mboa ao e ta nde sibise̱ lao la ńolo na ná a ta pe̱ a to̱ndo̱ mambo ma mudī. A si ta a wasa busa la dina to̱ ko̱ mbwaṅ. Ńo̱ng’asu e ta nde ná di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o ebol’a Yehova, e be̱ to̱ njika bebolo ba bake̱no̱ biso̱. Di bane̱ 23 ma Soṅe̱, 1974. O mulopo ma wala tombise̱ pond’a bwam ombusa diba lasu, jalo nde bolea o Karttula, owe̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo e tano̱ bonde̱ne̱.

O bebotedi ba diba lasu, Yehova o lee̱ biso̱ ná di se̱le̱ te̱ pulise̱ Janea lao a me̱nde̱ londise̱ ńo̱ng’asu ń’eyobo. (Mat. 6:33) K’eyembilan, o Karttula, di si ta di be̱ne̱ mutoa. Di ta nde di bolane̱ medi o wala o lo̱ndo̱. Nde o pond’epupa mulo̱lo̱ko̱ mu ta ngińa jita. E ta e pula biso̱ mutoa ná di we̱le̱ te̱ dikalo o mōnda ma dikalo ma mwemba masu mwe̱se̱, mwena mu ta mu kola jita. Nde di si ta di be̱ne̱ mo̱ni o janda mo̱.

O mańaka me̱se̱, munasango am ńa mutudu a po̱i pe̱pe̱le̱ biso̱. Na muyao mwe̱se̱, abedi biso̱ mutoa mao. Mapapa me̱se̱ ma ta bwam, e ta nde e pula buka te̱ ná jande be̱le̱sin. Nika so̱ nde di kusino̱ mutoa di tano̱ di be̱ne̱ ńo̱ngi.

Yehova a lee̱ so̱ ná a londe̱ ebol’ao ya jombwea ńo̱ng’asu ń’eyobo. Nje ye̱se̱ di tano̱ jangame̱n bola e ta nde ná di we̱le̱ Janea lao o epol’a boso.

Ponda jukedino̱ o esukul’a paonia o mbu 1978, Raimo Kuokkanen, a mulēd’asu mō̱ ome̱le̱ biso̱ ná di londise̱ dipapa la jukea o esukul’a Gilead. Di botedi so̱ o jokwa Inglisi o be̱ ńai ni dongame̱n o jukea oten. Nde o mbu 1980, obiana di malondise̱ dipapa la jukea oten, ba bele̱ biso̱ ná jale bolea o mukanjo m’ebolo ma Finland. O ni ponda bonasango ba maboleye̱ o Bete̱l ba si ta ba belabe̱ o esukul’a Gilead. Nde di ta di pula bolea o epolo yena Yehova a mo̱nge̱le̱no̱ ná mo̱  nde ye bwam ońol’asu, seto̱ owe̱ni biso̱ di mapulano̱. Di kasi so̱ be bebeledi. Nde to̱ na nika di bengi te̱ nde jokwa Inglisi na jo̱nge̱le̱ ná je ná di kusa epolo o belabe̱ o esukul’a Gilead buńa bō̱.

Mimbu to̱ miniga ombusa ponda, Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di kwali ná baboledi ba Bete̱l pe̱ be ná ba londise̱ dipapa la jukea o esukul’a Gilead. Di londise̱ so̱ mapapa masu dibokime̱ne̱, nde seto̱ ońolana di si ta muńe̱nge̱ o be̱ o Bete̱l. Nde di ta di pula bolea owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱ yete̱na je ńai ni dongame̱n o be̱ oten. Ba bele̱ so̱ biso̱ o esukul’a Gilead, o klasi ni londe̱ 79, di busi o mo̱di ma Ńe̱te̱ki mbu 1985. Ombus’esukulu ba lom biso̱ o Kolombia.

O Kolombia, di se̱le̱ nde lomabe̱ o mukanj’o m’ebolo. Na boli so̱ nje ye̱se̱ e ta o ngud’am o londise̱ ebolo e ta e bakabe̱ mba, nde ombusa mbu mō̱, na so̱ṅtane̱ ná yā pula ná di tukwe ebolo. Nik’e ta nde nged’a boso na nisukan o longe̱ lam na baise̱no̱ ná ba tukwe mba ebolo. Ombusa ponda di lomabe̱ ka bamuloloma o Neiva, o mundi ma Huila.

Na ta na to̱ndo̱ te̱ dikalo jita. Ponda na tano̱ paonia ke̱ ne mulamba o Finland, na ta na te̱ dikalo botea idiba nate̱n’ebiamu. Ponda di tano̱ di wa bane̱, biso̱ na Sirkka di ta di tombise̱ mińa ma mususu o dikalo. Ponda di tano̱ di te̱ dikalo o bepolo be po̱ti, di ta di nanga o mutoa masu ponda iwo̱. Nik’e ta e wutise̱ lo̱ndo̱ lasu e bola pe̱ ná di pomane̱ te̱me̱ ońola buńa bo bupe̱.

Ponda di tano̱ bamuloloma, di bo pe̱te̱ mulemlem ma muńe̱nge̱ di tano̱ di be̱ne̱ ońola ebol’a dikalo. Mwemba masu mu ńaki, bonasango na bonańango ba Kolombia pe̱ ba ta nde bato ba mabole̱ bane̱ edube, ba be̱n ndolo na ba bi timbise̱le̱ masoma.

Mindi mō̱ mi ta mena mi si ta mi po̱to̱ jita na Neiva mundi di lomabe̱no̱, owe̱ni Mboṅ a Yehova to̱ po̱ e si tano̱. Na ta na baise mbame̱ne̱ ne̱ni myango ma bwam mi wusano̱ po̱ o be bepoIo. Nde kana bato ba mpungu na njo ba tano̱ o be bepolo, be si ta mbo̱le̱ ońola be̱n ba bato. Na kane̱ so̱ ná moto mō̱ ńa mi mindi a timbe Mboṅ a Yehova. No̱ngele̱ ná nu moto a ta nde angame̱n ja o Neiva ná okwe mbale̱. Ońola nika nde na kane̱no̱ pe̱ ná ombusa dubise̱ lao, nu moto a be̱ ńai ńou o mbad’a mudī nde a timbe o mundi mao o te̱ dikalo. Na ta nangame̱n dutea ná Yehova a be̱n jo̱nge̱le̱ dipe̱pe̱ la bwam di buki lam.

Son a ponda ombusa nika, na botedi jokwa Bibe̱l na eso̱mb’a moto e belabe̱ ná Fernando González. A ta nde a ja o Algeciras, mundi mō̱ owe̱ni Mboṅ a Yehova to̱ po̱ e si tano̱. Fernando a ta a po̱ngo̱ buka na 50 ma kilometa o po̱ bola ebolo o Neiva. A ta a boṅsane̱ jokwa lao la Bibe̱l te̱ bwam, a botea pe̱ jukea o ndongame̱n ye̱se̱. Wok’a boso ńa jokwa lao la Bibe̱l, Fernando a ko̱te̱le̱ bato bape̱pe̱ ba mundi mao nde a lee̱ babo̱ nje okono̱ o jokwa lao la Bibe̱l.

Fernando a dubisabe̱ o Dimo̱di 1990, myo̱di mutoba ombusa mo̱ botea jokwa la Bibe̱l. Ombusa ponda a timbi paonia ńa pond’a mususu. Kana moto mō̱ ńa Algeciras a tano̱ a mátimba Mboṅ a Yehova, Mukanj’o m’ebolo mu wusa so̱ loma paonia ya tobotobo o mu mundi e si be̱ bwa bo̱ngo̱. O mo̱di ma Ngo̱nde̱ mbu 1992, mwemba mu bokabe̱ o mu mundi.

 Mo̱ dikalo la Fernando di suedi nde buka te̱ o mundi mao e? Ke̱m! Ombusa diba lao, mo̱ na munj’ao balo o San Vicente del Caguán, mundi mupe̱pe̱ mwena Mboṅ a Yehova to̱ po̱ e si tano̱. Bongwane̱ o bokise̱ mwemba oten. O mbu 2002, Fernando a te̱se̱be̱ muboled’ebondo; mo̱ na munj’ao Olga, ba dia o y’ebolo nate̱na we̱nge̱.

Min myango mi lee̱ mba mweńa ma kane̱ ońola mambo ma tobotobo me mulatako na bebolo ba mudī ba bake̱no̱ biso̱. Yehova a mabola nje biso̱ di titino̱ ná di bola. Mo̱ nde e Sango a mumbwa, seto̱ biso̱.—Mat. 9:38.

O mbu 1990 di lomabe̱ o ebol’ebondo. Ebond’asu yaboso e ta nde mundi munde̱ne̱ mu belabe̱ ná Bogota. Mu m’bē̱ mu bwese̱ biso̱ bo̱ngo̱. Biso̱ na munj’am di ta nde beye̱me̱ki ba bato bena be si ta be bia bola mambo ma tobotobo. Di si ta pe̱ to̱ di ko̱lo̱ngo̱ne̱ ja o mindi minde̱ne̱. Nde Yehova a londise̱ kakane̱ lao le o Filipi 2:13, ńena ni makwale̱ ná: “Ebanja Loba nde a maweke̱ jemea na bola oteten ańu kaponda do̱lisane̱ lao.”

Ombusa ponda, di lomabe̱ o Medelin, mundi na kwaledino̱ o byingedi. Bato ba mu mundi ba ta ba máko̱lo̱ngo̱ne̱ njo o ngea, kańena e si ta pe̱ e takise̱ babo̱. K’eyembilan buńa bō̱, na ta na tombise̱ jokwa la Bibe̱l, na mba na senga mumban ma ngadi o eboko, be̱be̱ na bolongi na tano̱ na pe̱pe̱le̱. Ni ponda mba na pulino̱ nanga owas’a mińangadu, nde mokwe̱ Bibe̱l na mba alane̱ nde bolanga ba mongo oboso, biana to̱ lambo di titi. Ponda a bo̱le̱no̱ langa, a baise̱ wonja na mo̱ a busa. Ponda a timbino̱, a ta na bana baba, na mo̱ a kwala na doi la pī ná “Na lakisabe̱ nalo o no̱ngo̱ bana bam.”

Di sambi mbeu a ńolo ipe̱pe̱. Ngedi po̱, ke̱ je o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱, munj’am a po̱i bomane̱ mba na mīla a ta a bwa bo̱ngo̱ jita. Na mo̱ a kwala ná moto ango̱ mo̱ ngadi. Nik’e bwese̱ mba bo̱ngo̱ jita. Ombusa po̱nda di so̱ṅtane̱ ná seto̱ Sirkka nde nu moto a tano̱ angwa ngadi; a ta nde angwa mo̱ moto mō̱ nu ta nu tomba mo̱ o mbasan.

Na ponda di ko̱lo̱ngo̱ne̱ ni njo ńa ngea. Ngiń’a bonasango ba ta o mu mundi bena ba ta ba lembe̱ milemlem ma mambo na buka nika, e ta ńembe̱ biso̱. Di so̱ṅtane̱ ná yete̱na Yehova a mongwane̱ babo̱, a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱. Di ta di bupe̱ malea ma batudu ponda ye̱se̱, di no̱ngo̱ jangame̱ye̱, nde di bake̱ pe̱ Yehova mambo me̱se̱.

Ye mbale̱ ná bete̱medi bō̱ be si ta bobe ka nje te̱ di tano̱ jo̱nge̱le̱. Buńa bō̱ na sengi nde biana bito baba ba ta ba tanga o mbasan ma bolongi di tano̱ di pe̱pe̱le̱. To̱ ná na si tano̱ na pula no̱ngo̱ dongo o y’ekwali, sango a ni mboa a langwedi mba ná jale o eboko o jombwa nje e ta e tomba. Nde di timbi so̱ṅtane̱ ná ngoso iba nde i ta yembilane̱ madoi ma myoyo ma mboa.

O mbu 1997, na tese̱be̱ ka mulēdi o Esukul’a belongedi ońola ebol’a Janea. b Na ta na to̱ndo̱ jukea o besukulu ba bebokedi nde na so̱nge̱le̱ to̱  buńa ná na wusa be̱ne̱ edube ende̱ne̱ ya be̱ mulēdi buńa bō̱.

Ombusa ponda, na boledi ka muboled’a bebondo. Ponda ba sumono̱ y’ebolo. Na timbi nde o ebol’a ebondo. O pambo a ponda ńa 30 ma mbu, na bo muńe̱nge̱ o bolea ka mulēdi name̱ne̱ pe̱ na o ebol’a ebondo. Be bebolo be wanedi mba minam jita. Nde mambo ma si ta bwam ponda ye̱se̱. Bińo̱ ese̱le̱ ná na bole bińo̱ beteledi.

Ne nde moto ńe ngińa, ńe mbaki. Nika ńongwane̱ mba o lembe̱ mitakisan jita. Nde ponda iwo̱ na ta wadiwadi o pomane̱ te̱se̱ mambo o mwemba. Ngedi po̱, na ta nome̱le̱ bato o be̱ muyao na ndolo na bane̱. Nje yā yō̱sane̱ ye nde ná, o be bete̱medi me̱ne̱ mbame̱ne̱ na si ta na lee̱le̱ be bede̱mo.—Rom. 7:21-23.

Mabo̱bo̱ mam ma ta ma bola ná na bo̱be ponda iwo̱. (Rom. 7:24) Kańena na langwedi Yehova o muka ná ye bwam ná n’ese̱le̱ ebol’a muloloma na timbe o Finland. Y’ebiamu me̱ne̱, nukedi o ndongame̱n. Jembame̱ na kusino̱ oten di boli mba mbaki ná nangame̱n walane̱ ebol’am oboso, na benga pe̱ po̱ngo̱ miwe̱n o buka mabo̱bo̱ mam. Nate̱na we̱nge̱ ne muńe̱nge̱ ońola mbadi Yehova alabe̱no̱ muka mam o mbadi ńe bwē. Na matimbise̱le̱ pe̱ mo̱ masoma ná ongwane̱ mba o buka mabo̱bo̱ mam na muyao mwe̱se̱.

Biso̱ na Sirkka di matimbise̱le̱ Yehova masoma ma ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ ońola edube a bolino̱ biso̱ o bolane̱ dongo dinde̱ne̱ la longe̱ lasu o ebol’a pond’a mususu. Na matimbise̱le̱ pe̱ Yehova masoma ná min mimbu me̱se̱, a boli mba muto ńe ndolo na jemea.

Na me̱nde̱ be̱ne̱ 70 ma mbu son a ponda. Na me̱nde̱ so̱ jese̱le̱ beto̱ti ba mulēd’a esukul’a bebokedi na ebol’ebondo. Nde nik’e si mabwese̱ mba ndutu. Nde na si mabwa ndutu. Ońola nje e? Ońolana na dube̱ ná nje e mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱, ye nde ná di boleye mo̱ na sibise̱ la ńolo, di sese pe̱ mo̱ na mulema masu mwe̱se̱ mwena mu londi na ndolo na masoma. (Mik. 6:8; Marko 12:32-34) Di si be̱n ńo̱ng’a beto̱ti o sesa Yehova.

No̱nge̱le̱ te̱ beto̱ti bena na kusino̱, na maso̱ṅtane̱ ná na si kusi mo̱ ońolana na ta mweńa buka bane̱; na si kusi pe̱ to̱ mo̱ ońolana na ta na bia bola mambo ma tobotobo. Tomtom. Yehova a boli nde mba be beto̱ti ońola nded’ao di si boledino̱. A boli mba mo̱ to̱ na mabo̱bo̱ mam. Na bi ná na we̱li nde bola be bebolo be̱se̱ na jongwane̱ la Yehova. Na nika, mabo̱bo̱ mam mabwe̱le̱ ngiń’a Loba.—2 Kor. 12:9.