1. Njik’edinge̱dinge̱ e mapo̱ wa o mo̱nge̱le̱ ke̱ wo̱nge̱le̱ Yehova e?

 MO̱ O mákeka dutea ne̱ni Yehova eno̱ e? Njik’edinge̱dinge̱ e mapo̱ wa o mo̱nge̱le̱ ponda o makane̱no̱ mo̱ e? Di titi ná je̱ne̱ Yehova, nde Bibe̱l e mabolane̱ byembilan jita o tele̱ye̱ biso̱ ne̱ni eno̱. E makwala ná Yehova e nde “wei na nguba,” na “wea i madisane̱.” (Mye. 84:12; Bon. 12:29) Hesekiel a tele̱ye̱ ná je̱ne̱ne̱ lao le bowan na dale la safir, eye̱i e mabongumeye̱ ka wea, na ńungu ni mapańe̱. (Hes. 1:26-28) Mambo mō̱ oteten a man me ná mubise̱ biso̱ to̱ bola ná jo̱nge̱le̱ ná di titi mweńa.

2. Nje ye ná yeka bō̱ o sisea be̱be̱ na Yehova e?

² Nika di titino̱ ná je̱ne̱ Yehova, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o dube̱ ná a to̱ndi biso̱. Bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná Yehova a titi ná a to̱ndo̱ babo̱ ońola mambo ma po̱yedi babo̱ o longe̱. Yen ebe ba si ta ba be̱ne̱ sango nu to̱ndi babo̱. Yehova a bi ne̱ni di masengano̱, a maso̱ṅtane̱ pe̱ ońola nje yeno̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o sisea be̱be̱ na mo̱. O jongwane̱ biso̱, a malee̱ biso̱ bede̱mo bao ba bwam tongwea n’Eyal’ao.

3. Ońola nje jangame̱nno̱ no̱ngo̱ ponda o kwalea ońola ndol’a Yehova e?

³ Eyala yena e matele̱ye̱ ná te̱ite̱i ne̱ni Loba eno̱ ye nde ndolo. (1 Yohane 4:8) Bibe̱l e makwala ná e nde ndolo. Ndolo e me̱ne̱ne̱ o me̱se̱ a mabolano̱. Ndol’a Loba ńe bonde̱ne̱ kańena a to̱ndi na ba bena ba si to̱ndi mo̱. (Mat. 5:44, 45) O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ońola Yehova na ndol’ao. Di bati te̱ bia Loba, di mabata to̱ndo̱ mo̱.

 YEHOVA A TO̱NDI BISO̱ JITA

4. Ne̱ni ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ ńa Yehova e mabolano̱ ná o senge e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁴ “[Yehova] a londi na bwam, a be̱n pe̱ na mulema ma ndedi.” (Yak. 5:11) O Bibe̱l, a malangisane̱ mo̱me̱ne̱ na ńango a muna ńe ndolo. (Yes. 66:12, 13) Keka te̱ jo̱nge̱le̱ ńango a muna ńe o jombweye̱ mun’ao nusadi na ndolo ńe̱se̱. A mase̱be̱ mo̱ na ndolo, a kwalisane̱ pe̱ mo̱ na muyao, na doi di malo̱ke̱. Niponda eno̱ jeya, a mabola mo̱ nje e mapule̱. Ponda di mabwano̱ ndutu, je ná di be̱ mbaki na ndol’a Yehova. Mulo̱ngedi mō̱ a tili ná: “Ponda mitaka ma jita mi mabe̱no̱ oteten am, belo̱ko̱medi bo̱ngo̱ be membe̱ mudī mam.”—Mye. 94:19.

5. Nje ndol’a jemea ńa Yehova e matute̱le̱no̱ mo̱ o bola ońol’ango̱ e?

⁵ Yehova e jemea. (Mye. 103:8) A si macaka biso̱ ponda di mapo̱ngo̱no̱ diwuse̱. Bonaisrael ba wusane̱ Yehova ngedi jita; nde ponda bate̱le̱no̱ a boli babo̱ mbaki ná a dia a to̱ndi babo̱, tongwea na ben byala: “We mba tiki n’edube, na to̱ndi pe̱ wa.” (Yes. 43:4, 5) Mulemlem ma ndolo nde Yehova a diano̱ a be̱n ońol’asu o nin we̱nge̱. Je ná di be̱ mbaki na nika ponda ye̱se̱. To̱ di po̱ngo̱ nde mawuse̱ mande̱ne̱, Yehova a si macaka biso̱. Jate̱le̱ te̱ di timba na Yehova, di me̱nde̱ je̱ne̱ ná ndol’ao ońol’asu e si tuko. A kakane̱ ná “a malakise̱ jita.” (Yes. 55:7) Bibe̱l e bele̱ nje e matombe̱ ponda myobe masu mi malakisabe̱no̱ ná “pond’a timba la peńa” ni mawe̱ na Yehova.—Bebolo 3:19, 20.

6. Nje Sakaria 2:8 e malee̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e?

⁶ Langa Sakaria 2:8. Yehova a malangisane̱ biso̱ na mutonga mao ma diso̱. Diso̱ le nde elong’a ńolo yena ye tiki jita. Ye so̱ nde biana Yehova e nde kwala ná: ‘To̱ nja nu matape̱ bińo̱ a tumba lam, e nde tapa nje ye mba tiki.’ Kana a to̱ndino̱ biso̱, Yehova a mapomane̱ so̱ṅtane̱ ne̱ni di masengano̱, a le̱le̱me̱ pe̱ o tata biso̱. A mabwa ndutu ponda di matakano̱. Je so̱ ná di kane̱ na mbaki ńe̱se̱ ná: “Tata mba ka mutonga ma diso̱.”—Mye. 17:8.

7. Ońola nje e mapulano̱ ná di wase be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi biso̱ e?

⁷ Yehova a mapula ná o be̱ mbaki ná a to̱ndi wa. Nde a bi ná mambo o kusino̱ o longe̱ me  ná ma bola ná wo̱nge̱le̱ ná a titi ná a to̱ndo̱ wa. We pe̱ ná o be̱ne̱ mitakisan mi mabole̱ ná wo̱nge̱le̱ ná Yehova a si to̱ndi wa. Nje weno̱ ná o bola ná o be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi wa e? Okwa ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ Yesu, bo̱kisabe̱, na biso̱ be̱se̱ ndolo.

NE̱NI YEHOVA A LEE̱LE̱NO̱ NDOL’AO

8. Ońola nje Yesu a tano̱ mbaki ná Sango ao a to̱ndi mo̱ e?

⁸ O pambo a ponda di titino̱ ná di so̱nge̱le̱, Yehova na Yesu ba jai mwemba; nik’e boli ná ba to̱ndo̱ne̱ jita. O si be̱n bato bape̱pe̱ bena ba be̱n mulatako mu májinde̱ ka mu mabu. Yehova a lango ná bwē ndol’ao ońola Yesu, ka nje te̱ di malangano̱ o Mateo 17:5. Yehova a wusa kwala buka te̱ ná: ‘Nun nde na do̱lisanno̱.’ Nde nika a tano̱ a pula ná di bie nate̱na o njika dikala a to̱ndino̱ Yesu, a bele̱ mo̱ ná “Mun’am ńa ndolo.” Yehova a ta a bwane̱ Yesu muńe̱nge̱ jita, sepo̱n ońolana a ta be̱be̱ o bola longe̱ lao ka jabea. (Efe. 1:7) Yesu pe̱ a si ta a be̱ne̱ penda to̱ po̱ ná Sango ao a to̱ndi mo̱. A ta mbaki na mbale̱ ná Yehova a ta a to̱ndo̱ mo̱; a lee̱ pe̱ ni mbaki ngedi jita o byala bao.—Yohane 3:35; 10:17; 17:24.

9. Njika byala be malee̱ ndol’a Yehova ońola bo̱kisabe̱ e? Bola beteledi. (Roma 5:5)

⁹ Yehova a lee̱le̱ pe̱ ná a to̱ndi kriste̱n yo̱kisabe̱. (Langa Roma 5:5.) Mo̱ o maki eyala ná “komabe̱” e? Kalati po̱ e kwali ná be pe̱ ná ba tele̱ye̱ y’eyala ná “po̱ omo̱ń asu ka mo̱pi.” E se̱ edinge̱dinge̱ a matele̱ye̱ bwam ndolo ninde̱ne̱ Yehova a be̱nno̱ ońola bo̱kisabe̱ e! Kriste̱n yo̱kisabe̱ i bi ná i “to̱ndo̱be̱ na Loba.” (Yuda 1) Ńamuloloma Yohane a lango besengedi babu ponda a tilino̱ ná: “Ombwa njika ndolo Tete̱ a lee̱le̱no̱ biso̱, ná di belabe̱ ná bana ba Loba.” (1 Yohane 3:1) Mo̱ bo̱kisabe̱ buka te̱ nde Yehova a to̱ndino̱ e? Ke̱m, Yehova a lee̱le̱ ná a to̱ndi pe̱ biso̱ be̱se̱.

10. Njika mboṅ ni buki ye̱se̱ ni malee̱ ndol’a Yehova ońol’ango̱ e?

¹⁰ Njika mboṅ ni buki ye̱se̱ ni malee̱ ndol’a Yehova e? Diko̱ti. Tongwea na mo̱, Yehova a lee̱le̱ ndolo ńena to̱ moto a si bedino̱ lee̱le̱. (Yohane 3:16; Rom. 5:8) Yehova a boli tik’ao ńa Muna, emedi ná a wo̱ ońola bato ba benama be̱se̱ ná myobe masu mi we̱le̱ lakisabe̱, di we̱le̱ pe̱ be̱ mako̱m mao. (1 Yohane 4:10) Di bengi te̱ dutea ońola nje Yehova na Yesu bemedino̱ o bo̱lo̱ne̱ ońol’asu, di mabata so̱ṅtane̱ ná ba to̱ndi mō̱ ńasu te̱ jita. (Gal. 2:20) Yehova a si boli diko̱ti buka te̱ ná a londise̱ bete̱sedi bao jombwea te̱me̱ la sim. Diko̱ti le nde jabea la ndolo. Yehova a lee̱le̱ ndol’ao ońol’asu na ninka ná emedi bo̱lo̱ne̱ nje e ta mo̱ tiki buka me̱se̱, nika ńe nde Yesu. Yehova emedi ná Mun’ao a take, a wo̱ pe̱ ońol’asu.

11. Nje Yeremia 31:3 e malee̱no̱ biso̱ e?

¹¹ Ka nje te̱ je̱nno̱, Yehova a si to̱ndi biso̱ buka te̱, nde a malangwea pe̱ biso̱ nate̱na o njika dikala a to̱ndino̱ biso̱. (Langa Yeremia 31:3.) Yehova a duti nde biso̱ be̱be̱ na mo̱ ońolana a to̱ndi biso̱. (Ombwa pe̱ Ndimbisedi 7:7, 8.) Lambo to̱ diwo̱ to̱ moto to̱ mō̱ ba titi ná ba pandise̱ biso̱ etum na ndol’ao. (Rom. 8:38, 39) Ne̱ni ni ndolo e mabolano̱ ná wa o senge e? Langa Myenge 23 ná we̱ne̱ ne̱ni ndol’a Yehova e tano̱ e bola ná David a senge, na ne̱ni ńeno̱ ná e bola ná wa pe̱ o senge.

NE̱NI NDOL’A YEHOVA E MABOLANO̱ NÁ O SENGE E?

12. Bola ebongolo a kalat’a Myenge 23.

¹² Langa Myenge 23:1-6. O Myenge 23, David a lango mbaki a tano̱ a be̱ne̱ ná Yehova a to̱ndi mo̱, a mombwea pe̱ mo̱. A tele̱ye̱ mulatako ma batabata mwena mu ta oteten  a mo̱ na Yehova, ńena a bele̱no̱ ná Mutated’ao. David a si ta a bwa bo̱ngo̱ ebanja a ta ese̱le̱ ná Yehova nde a die̱le̱ mo̱, a ta pe̱ a lakisane̱ mo̱ o me̱se̱. David a ta a bia ná ndol’a Yehova e me̱nde̱ dangwane̱ mo̱ o longe̱ lao le̱se̱. Nje e ta e bola mo̱ ni mbaki e?

13. Ońola nje David a tano̱ mbaki ná Yehova a mombwea mo̱ e?

¹³ “To̱ lambo na si mataka.” David a ta a bia ná Yehova a mombwea mo̱ ebanja a ta a bola mo̱ nje e ta e pula mo̱ ponda ye̱se̱. David a ta pe̱ a bia ná Yehova e nde diko̱m lao, na ná a ta pe̱ a do̱lisane̱ mo̱. Ońola nika nde a tano̱ mbaki ná e be̱ to̱ nje ye ná e po̱ye̱ mo̱, Yehova a me̱nde̱ benga londise̱ ńo̱ng’ao ye̱se̱. Kana David a tano̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi mo̱ a mombwea pe̱ mo̱, nika ńongwane̱ mo̱ ná a si no̱ngo̱ mutaka, a be̱ bonam a bwane̱ pe̱ nje a tano̱ a be̱ne̱ muńe̱nge̱.—Mye. 16:11.

14. Ne̱ni Yehova eno̱ ná ombwea biso̱ na ndolo e?

¹⁴ Yehova a mombwea biso̱ na ndolo, sepo̱n ponda mambo ma bobe ma mapo̱ye̱no̱ biso̱. Munańango Claire, a ńena nu boledi o Bete̱l buka 20 ma mbu, a si ta a bia ne̱ni jongwane̱ mbia mao ponda mu botedino̱ kusa ndutu po̱ te̱ ombusa nine̱. Sango ao a kusi AVC, munańango ao mō̱ a pangabe̱, ńunga ńena mbia mao mu tano̱ mu be̱ne̱ e kwedi na babo̱ ba bo̱lo̱ne̱ bolongi babu. Ne̱ni Yehova ombwedino̱ babo̱ na ndolo e? Claire mo̱ ná: “Yehova a boli ná mbia mam mu kuse nje e ta e pula mo̱ buńa te̱. Ngedi jita pe̱, Yehova a boli biso̱ buka nje di tano̱ di be̱ne̱ ńo̱ngi! Na mabe̱ no̱nge̱le̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ biso̱, na si me̱nde̱ pe̱ to̱ dimbea ndol’ao tomtom. Jo̱nge̱le̱ la nika longwane̱ mba o benga bolea  Yehova na muńe̱nge̱ to̱ ponda na be̱nno̱ mitakisan.”

15. Nje e ta yembe̱ David e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁵ “A membe̱ mudī mam.”  Ponda iwo̱, David a ta a ńo̱sea na ndutu ońola mitakisan me̱se̱ na mikekisan a tano̱ a be̱ne̱. (Mye. 18:5-7) Nde ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ ńa Yehova na jongwane̱ lao ba ta bembe̱ mo̱. Yehova a ta a die̱le̱ diko̱m lao o “sanj’a bewudu ba peńa” na o “wum’a madiba o wumse̱.” Nik’e ta so̱ ńembe̱ David, ńongwane̱ pe̱ ná a benge bolea Yehova na muńe̱nge̱.—Mye. 18:29-33.

16. Ne̱ni ndol’a Yehova ńembe̱no̱ wa e?

¹⁶ Mulemlem pe̱ o nin we̱nge̱, “ońola bwam ba Yehova nde di si bumbino̱” niponda di lembe̱no̱ mitakisan na ndut’a longe̱. (Mad. 3:22; Kol. 1:11) Jombweye eyembilan a Rachel. A ta a ńo̱sea na ndutu ponda mom’ao a cakino̱ mo̱ na Yehova o pond’a diboa la Corona. Nje Yehova a bolino̱ ońol’ao e? Mo̱ ná: “Yehova a boli ná na senge ná na to̱ndo̱be̱. A boli ná na dingabe̱le̱ na mako̱m mena ma ta ma tombise̱ ponda na mba, ma ta ma wanea mba da, ma lomea mba mye̱ndi mi membe̱ name̱ne̱ pe̱ na bepasi ba Bibe̱l, ma ta ma yo̱ na mba, ma langwea pe̱ mba ponda ye̱se̱ ná Yehova a mombwea mba. Na masoma Yehova ponda ye̱se̱ ná a boli mba mun mbia ma ndolo munde̱ne̱.”

17. Ońola nje David a si tano̱ a bwa “to̱ lambo la bobe bo̱ngo̱” e?

¹⁷ “Na si mabwa to̱ lambo la bobe bo̱ngo̱, ebanja wa we na mba.” Ngedi jita, mbeu a ńolo e si ta etum na David, a ta pe̱ a be̱ne̱ basingedi ba ngińa. Nde ndol’a Yehova e ta e bola ná a be̱ mbaki, a bie pe̱ ná a tatabe̱. David a ta a bia ná Yehova e na mo̱ ponda te̱, nik’e ta pe̱ e lo̱ko̱ mo̱. Ońola nika nde a lo̱ngino̱ ná: “[Yehova] a sungi pe̱ mba na ndut’am ye̱se̱.” (Mye. 34:5) Ponda iwo̱ David a ta a bwa bo̱ngo̱ jita, nde kana a tano̱ a bia ná Yehova a to̱ndi mo̱, a we̱li buka bo̱ngo̱ bao.

18. Ne̱ni mbaki o be̱nno̱ ná Yehova a to̱ndi wa ńeno̱ ná ńembe̱ wa ponda o mabwano̱ bo̱ngo̱ e?

¹⁸ Ne̱ni mbaki di be̱nno̱ ná Yehova a to̱ndi biso̱ e membe̱no̱ biso̱ ke̱ je o bete̱medi be mabwesane̱ bo̱ngo̱ e? Susi ńena ńe paonia, a malangwa ne̱ni mo̱ na mom’ao ba sengino̱ ponda mun’abu ńa mome a bono̱ ńolo, mo̱ ná: “Lambo la maladi ka din di po̱yedi te̱ wa,  o si mabia nje bola, o mabwa pe̱ bo̱ngo̱ ná mambo ma bobe mape̱pe̱ me ná ma po̱ye̱ wa. Nde ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ ńa Yehova e boli ná di si bwa bo̱ngo̱, di be̱ pe̱ mbaki ná di tatabe̱.” Rachel ńena di kwaledino̱ omo̱ń a kwali ná: “Bulu bō̱, na ta na bwa ndutu bwambi na ta pe̱ na bwa bo̱ngo̱ jita, na mba neyane̱ Yehova na doi la mo̱ń. Dibokime̱ne̱ na sengi ná a lo̱ki mulema mam, a bola ná na be̱ pī, ka nje te̱ ńango a muna a malo̱ko̱no̱ mun’ao, na mba na ko̱ iyo̱ ná tum. Na si me̱nde̱ dimbea nje e tombi bo buńa tomtom.” Mutudu mō̱ nu mabelabe̱ ná Tasos a tombise̱ mbu mine̱i o beboa ońolana a bangi o be̱ sonja. Ne̱ni e̱nno̱ ná Yehova a to̱ndi mo̱ a mombwea pe̱ mo̱ e? Mo̱ ná: “Yehova a boli mba nje ye̱se̱ e ta e pula mba, na buka nika. Nik’e bati bola mba mbaki ná ne ná na lakisane̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. Tongwea na mudī mao pe̱, Yehova a boli ná na be̱ muńe̱nge̱ to̱ná na tano̱ o epolo e mabwesane̱ ndutu jita, nika ńe nde ndabo a beboa. Nik’e boli mba mbaki ná na bati te̱ lakisane̱ Yehova, na me̱nde̱ pe̱ bata je̱ne̱ ná a to̱ndi mba. Na botedi so̱ bolea mo̱ ka paonia ńa pond’a mususu ponda na tano̱ o beboa.”

SISEA BE̱BE̱ NA LOBA LO̱NGO̱ LA NDOLO

19. (a) Di bi te̱ ná Loba a to̱ndi biso̱, ne̱ni di me̱nde̱no̱ kane̱ e? (b) Njika byala jombwea ndol’a Yehova be matape̱ wa tobotobo e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Byala bena be mongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ ńa Yehova.”)

¹⁹ Be byembilan be̱se̱ di kwaledino̱ be mabola biso̱ mbaki ná Yehova, “Loba la ndolo,” e na biso̱! (2 Kor. 13:11) A mombwea mō̱ ńasu te̱. Je mbaki ná a ‘madinge̱le̱ biso̱ na nded’ao.’ (Mye. 32:10) Etum te̱ di maduteano̱ ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ biso̱ ndol’ao, di mabata sisea be̱be̱ na mo̱. Je ná di kane̱ mo̱ esibe̱ bo̱ngo̱ to̱ bō̱, di langwea pe̱ mo̱ ná di be̱n ńo̱ng’a ndol’ao. Je pe̱ ná di langwea mo̱ nje ye̱se̱ e matakise̱ biso̱, ebanja je mbaki ná a maso̱ṅtane̱ biso̱, a be̱n pe̱ ńo̱ngi o jongwane̱ biso̱.—Mye. 145:18, 19.

20. Ne̱ni ndol’a Yehova e mabolano̱ ná di siseye be̱be̱ na mo̱ e?

²⁰ Ka nje te̱ di be̱nno̱ ńo̱ng’a sisea be̱be̱ na wea o kenjise̱ ńolo buńa ba mulo̱lo̱ko̱, nika pe̱ nde ndol’a Yehova e mabolano̱ biso̱ ńo̱ng’a sisea be̱be̱ na mo̱. To̱ná ndol’a Yehova ńeno̱ bonde̱ne̱, ńe pe̱ nde ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱. Be̱ so̱ bonam ebanja Yehova a to̱ndi wa. Ndol’ao e tute̱le̱ pe̱ mō̱ ńasu te̱ o kwala ná: “Na to̱ndi Yehova”!—Mye. 116:1.