1-2. Njika mitakisan mō̱ baboledi ba Yehova ba jemea beno̱ ná ba lembe̱ e?

 MAMBO ma ndutu me ná ma ko̱ye̱ biso̱ o to̱ njika ponda nde, na mo̱ ma tukwa longe̱ lasu ná bambam. K’eyembilan ba so̱ne̱ Luis a munasango mō̱ nu ta nu bolea Yehova na jemea, kanse̱r ńa ngińa. Do̱kita di langwedi mo̱ ná a diane̱ nde myo̱di to̱ mininga buka te̱ obiana a mawo̱. Monika na mom’ao ba ta ba walame̱ne̱ o mambo ma mudī. Na buńa bō̱ Monika a so̱ṅtane̱ ná ye mimbu jita mom’ao, ńena ńe pe̱ nde mutudu, a be̱nno̱ longe̱ la bobe. Olivia, munańango mō̱ ńe mulamba a ta eto̱m o se̱le̱ dia bolongi bao ońolana ewungus’a ngo̱ e ta yangame̱n ko̱ye̱ mundi mabu. A timbino̱ ombo’ao ombusa nika, a bomane̱ nde ná bolongi bao bo buledi. Longe̱ la Luis, Monika na Olivia di tuko ná bambam o mbad’epańpań. Mo̱ wa pe̱ o máso̱be̱ o bete̱medi bena be tuko longe̱ lo̱ngo̱ o mbad’epańpań e?

² To̱ná di maboleano̱ Yehova na jemea, biso̱ pe̱ di malembe̱ ponda iwo̱ ndut’a longe̱ na maboa, ka bato ba benama be̱se̱. O sumo te̱ nika, je ná di lembe̱ mitakisan mi mawe̱ na bato bena ba singe̱ baboledi ba Loba. To̱ná Yehova a si mekano̱ ná mambo ma ndutu ma ko̱ye̱ biso̱, a kakane̱ ná a mongwane̱ biso̱. (Yes. 41:10) Na jongwane̱ lao, je ná di benga be̱ muńe̱nge̱, di no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam, di benga pe̱ bolea mo̱ na jemea to̱ o bete̱medi ba ndutu be buki be̱se̱. O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ońola mbadi ine̱i Yehova  a mongwane̱no̱ biso̱ o pond’a ndutu. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ nje jangame̱nno̱ bola ná di kuse jongwane̱ lena a mawaneano̱ biso̱.

YEHOVA A ME̱NDE̱ TATA WA

3. Nje ye ná e be̱ biso̱ ndutu o bola ke̱ lambo la bobe di ko̱ye̱ biso̱ e?

³ Ye ná e be̱ ndutu o dutea ná bwē na no̱ngo̱ pe̱ bedomsedi ba bwam ke̱ je o lembe̱ bete̱medi ba ngińa. Ońola nje e? Ońolana mulema masu mwe ná mu ńo̱sea na ndutu, di no̱ngo̱ pe̱ mutaka jita. Je ná di pungwea, di be̱ ka moto nu pimbedi na nu si bi pe̱ to̱ ne̱ni mambo ma malano̱ be̱ ombusa ponda. Maka te̱ ne̱ni ba bonańango baba bena di kwaledino̱ o bebotedi ba tano̱ ba senga ponda ba tano̱ o bete̱medi ba ndutu. Olivia mo̱ ná: “Ponda ewungus’a ngo̱ e bule̱le̱no̱ bolongi bam, na ta nde ka moto nu pimbedi, na si ta pe̱ to̱ na bia la we̱ni botea.” Monika ńena mom’ao a wo̱ndino̱ ni ponda ńe̱se̱, mo̱ ná: “Na ta na senga bobe jita. E ta nde biana ba num nde mba jo̱ngo̱ o mulema. Na si ta pe̱ na be̱ne̱ ngudi o bola bebolo ba buńa te̱. To̱ buńa, na s’o̱nge̱le̱ ná nika ńe ná e bolane̱.” Njika jongwane̱ Yehova a kakane̱no̱ o wanea biso̱ ponda di pungwedino̱ e?

4. Bupisane̱ Filipi 4:6, 7, nje Yehova a kakane̱no̱ biso̱ e?

⁴ Jongwane̱ lena Yehova a mawaneano̱ biso̱. A kakane̱ o bola biso̱ nje Bibe̱l e mabele̱no̱ ná “musango ma Loba.” (Langa Filipi 4:6, 7.) Mu musango mwe nde pī di be̱nno̱ ebanja di be̱n mulatako ma bwam na mo̱. Mu musango “mu buki dibie̱ le̱se̱”; nika ńe nde nje ye̱se̱ jeno̱ ná di we̱le̱ jo̱nge̱le̱. Mo̱ e mápo̱ye̱ wa k’eyembilan ná ombusa wa kane̱ Yehova na iwiye̱, o senge pī ninde̱ne̱ oteten ango̱ e? Nik’e bolane̱ nde ońolana Yehova a boli wa “musango ma Loba.”

5. Ne̱ni musango ma Loba mu matatano̱ milema masu na mo̱nge̱le̱ masu e?

⁵ Y’epasi e makwala pe̱ ná musango ma Loba mu “me̱nde̱ kombe̱” to̱ tata “mo̱nge̱le̱ mańu.” Ba ta nde ba bolane̱ eyala ná “kombe̱” o kwalea ońola sonja yena i ta i tata mundi te̱nge̱ne̱ basingedi. Kana ba tano̱ ba bia ná sonja i te̱m oboso ba mo̱mbe̱ ma mundi o bwam ba tata mo̱, baje̱ o mu mundi ba ta ba ko̱ iyo̱ na musango. Nika pe̱ nde yeno̱ ponda musango ma Loba mu matatano̱ milema masu na mo̱nge̱le̱ masu, di mabe̱ pī ebanja di bi ná Yehova a matata biso̱. (Mye. 4:9) Ka nje te̱ e tano̱ na Hana, to̱ bete̱medi basu be si tuko nde dibokime̱ne̱, je ná di be̱ne̱ musango o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱. (1 Sam. 1:16-18) E yo̱ki pe̱ be̱ biso̱ lambo di bo̱bi o dutea na no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam niponda jeno̱ pī.

6. Nje jangame̱nno̱ bola ná di kuse musango ma Loba e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁶ Nje jangame̱nno̱ bola e? O pungwedi te̱,  so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná a tate wa. Ne̱ni e? Kane̱ mo̱ natē̱ o senga ná a mábola wa musango ma Loba. (Lukas 11:9; 1 Tes. 5:17) Luis ńena di mákwaleano̱ a tele̱ye̱ ne̱ni mo̱ na munj’ao Ana ba bolino̱ ombusa babo̱ senga ná a diane̱ nde myo̱di to̱ mininga buka te̱ obiana a mawo̱. A kwali ná: “O bete̱medi ka be, ye ndutu jita o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam jombwea beboledi ba do̱kita na mambo mape̱pe̱ o mulemlem ma ponda. Nde kana di tano̱ di kane̱, di we̱li be̱ne̱ musango o be bete̱medi ba ndutu.” Luis na munj’ao ba kwali ná ba kane̱ na iwiye̱ ngedi jita, ba baise̱ Yehova ná a bole babo̱ musango, mulema ma pī, na dibie̱ ná ba no̱nge bedomsedi ba bwam. Be̱n pe̱ ná ongwane̱ babo̱ na mbale̱. O so̱be̱ te̱ o bete̱medi ba ndutu, kane̱ esibe̱ wo̱lo̱, wa pe̱ o me̱nde̱ so̱ je̱ne̱ ne̱ni musango mwena Yehova a mabolano̱ mu matatano̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ na mulema mo̱ngo̱.—Rom. 12:12.

YEHOVA A ME̱NDE̱ BOLA NÁ O BE̱ MBAKI

7. Ne̱ni jeno̱ ná di senga ke̱ je o bete̱medi ba ndutu e?

⁷ Je te̱ lembe̱ bete̱medi ba bobe, ye ná e be̱ biso̱ ndutu jita o benga be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ na besengedi ba bwam, na bola mambo ka nje te̱ di ko̱lo̱ngo̱nno̱. Je ná di be̱ ka bo̱lo̱ bwena bemune̱ be malanane̱no̱ o mun mudi na mune̱. Ana ńena di mákwaleano̱ mo̱ ná anane̱ ńai na ńai a besengedi ombusa kwed’a mom’ao Luis. A kwali ná: “Ponda iwo̱, na ta be̱ na no̱ngo̱ mutaka jita jombwea bete̱medi bam ba peńa. Na ta pe̱ na londa na malinga ońolana Luis a wedi.” Ponda ipe̱pe̱ Ana a ta eso̱diso̱di, a ta pe̱ a bukea ebanja a ta angame̱n botea bola mambo mena Luis a tano̱ ombwea bwam. Mińa mō̱ a ta nde e̱ne̱ biana e nde o munja mu pungwedi o pond’a mùdi. Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ ke̱ ndutu e nipula ńo̱so̱ biso̱ e?

8. Ka nje te̱ Yesaya 33:6 e makwalano̱, nje Yehova a kakane̱no̱ biso̱ e?

⁸ Jongwane̱ lena Yehova a mawaneano̱ biso̱. Yehova a kakane̱ ná a me̱nde̱ bola ná di be̱ mbaki. (Langa Yesaya 33:6.) Mùdi munde̱ne̱ mu ko̱ye̱ te̱ bo̱lo̱ o munja, bon bwe ná bo botea wongwawongwane̱. Ońola nika nde myo̱lo̱ minde̱ne̱ mi be̱nno̱ pat’a diyo po̱. Nika ńe ná e bola ná bo̱lo̱ bo si wongwawongwane̱, e bola pe̱ ná bato be oteten a bo̱lo̱ ba si no̱ngo̱ mutaka jita, ba be̱ pe̱ mbaki o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱. Nde niponda bo̱lo̱ bweno̱ o soa nde miyo mō̱ ma mabolano̱ ebol’abu bwam. Yehova pe̱ a me̱nde̱ bola ná di be̱ mbaki niponda jeno̱ benga bolea mo̱ na jemea owas’a bete̱medi ba ndutu.

9. Ne̱ni belongisan basu ba muwaso beno̱ ná bongwane̱ biso̱ o kombe̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁹ Nje jangame̱nno̱ bola e? We te̱ o lembe̱  bete̱medi ba ndutu, benga kane̱, ukea o ndongame̱n a mwemba, te̱ pe̱ dikalo. Yen ebe o si me̱nde̱ we̱le̱ bola mambo ka nje te̱ o tano̱ o bola mińa mi tombi, nde o si dimbea ná Yehova a maso̱ṅtane̱ wa. (Ombwa pe̱ Lukas 21:1-4.) Be̱ne̱ pe̱ ponda ońola jokwa la wame̱ne̱ na ońola dutea. Ońola nje e? Ońolana Yehova a mabolane̱ bebokedi bao o bola biso̱ milopo m’ekwali ma bwam na sinima bena ba mongwane̱ biso̱ o kombe̱ mo̱nge̱le̱ na besengedi ba bwam niponda jeno̱ lembe̱ bete̱medi ba ndutu. Ná o so̱ nje e mapule̱ wa, we ná o bolane̱ belongisan ba muwaso ka JW Library^®, Index des publications des Témoins de Jéhovah, na Mudied’a muwaso ońola Mboṅ a Yehova. Monika ńena di kwaledino̱ mo̱ ná a bolane̱ belongisan ba muwaso o so̱ malea ponda mo̱nge̱le̱ ma tano̱ ma pungwea mo̱. K’eyembilan a po̱ngi muwaso ońola ben byala ná “malinga,” “bosambo,” na “jemea.” Ombusa nika, a langi nje a so̱ino̱ natē̱ nika e lo̱ko̱ mo̱. Mo̱ ná: “Na botedino̱ langa mambo mena na tano̱ na so̱, na ta na pungwea jita; nde nalane̱no̱ bolanga bam oboso, na sengi nde oteten am biana Yehova e nde se̱be̱ mba. Na timbi pe̱ so̱ṅtane̱ ná Yehova a bi bebango be̱se̱ ba mulema mam, na ná e pe̱ jongwane̱ mba.” Jongwane̱ lena Yehova a me̱nde̱no̱ wanea wa le pe̱ ná di lo̱ko̱ wa natē̱ o be̱ne̱ musango ma teten.—Mye. 119:143, 144.

YEHOVA A ME̱NDE̱ SUE̱LE̱ WA

10. Ne̱ni jeno̱ ná di senga ke̱ ndutu ninde̱ne̱ e kweledi biso̱ e?

¹⁰ Ndutu ninde̱ne̱ e kweledi te̱ biso̱, je ná di be̱ne̱ mińa mena di bo̱bino̱ jita. Je ná di be̱ ka muńe̱ mīla ńena nu ta nu ko̱lo̱ngo̱ne̱ o ńa mīla ná pe̱le̱pe̱le̱, nde ńena ńangame̱n tibe̱le̱ tatan ońolana a ke̱di. Ye ná e pula ná di po̱nge miwe̱n minde̱ne̱ o bola mambo mena di tano̱ di bola kwaṅ na bo̱bise̱ la ńolo, je pe̱ to̱ ná di si be̱ne̱ ńo̱ngi ndongo o bola mambo mena ma ta ma bwese̱ biso̱ muńe̱nge̱. Kapo̱ ka Elia je ná je̱ne̱ biana ye biso̱ ndutu o te̱me̱, di be̱ne̱ nde ńo̱ng’a ko̱ iyo̱ buka te̱. (1 Ki. 19:5-7) Nje Yehova a kakane̱no̱ o bola ońol’asu ponda di bo̱bino̱ e?

11. O njika mbadi nipe̱pe̱ Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ e? (Myenge 94:18)

¹¹ Jongwane̱ lena Yehova a mawaneano̱ biso̱. Yehova a kakane̱ o sue̱le̱ biso̱. (Langa Myenge 94:18.) Ka nje te̱ muńe̱ mīla ńena nu ke̱di a be̱nno̱ ńo̱ngi ná ba sue̱le̱ mo̱ ná a dangwe, biso̱ pe̱ je ná di be̱ne̱ ńo̱ngi ná bongwane̱ biso̱ o benga bolea Yehova. Je te̱ o  bete̱medi ka be, Yehova a mabola biso̱ nin mbaki ná: “Mba nde ne Yehova, Loba lo̱ngo̱; nu makwe̱ dia lo̱ngo̱ la mom, nu makwalane̱ pe̱ wa na: O si bwa bo̱ngo̱, na mongwane̱ wa.” (Yes. 41:13) Kiṅe̱ David a kusane̱ Yehova ni ńai a jongwane̱. A langwedi Yehova ponda a tano̱ a lembe̱ mitakisan, na ke̱ basingedi be o bupe̱ mo̱ ná: “Dia lo̱ngo̱ la mom di ta jembe̱ mba.” (Mye. 18:36) Nde ne̱ni Yehova a masue̱le̱no̱ biso̱ ná te̱ite̱i e?

12. Ba nja Yehova eno̱ ná a bolane̱ o wanea biso̱ jongwane̱ e?

¹² Ponda iwo̱, Yehova a mabolane̱ bato bape̱pe̱ o jongwane̱ biso̱. K’eyembilan, buńa bō̱ David a tano̱ a bo̱bo̱, diko̱m lao Yonatan alo o pe̱pe̱le̱ mo̱, na mo̱ embe̱ mo̱ na byala. (1 Sam. 23:16, 17) Yehova a bolane̱ pe̱ Elisa o wanea Elia jongwane̱. (1 Ki. 19:16, 21; 2 Ki. 2:2) We̱nge̱, Yehova e ná a bolane̱ mbia masu, mako̱m to̱ batudu o sue̱le̱ biso̱. Ye mbale̱ ná je te̱ lembe̱ mitakisan ma ngińa, je ná di be̱ne̱ ńo̱ngi o panda na bane̱. Je ná di pula be̱ muso̱lo̱ki. E te̱nge̱n o be̱ne̱ yi ńai a besengedi. Nde nje bola ná di kusane̱ Yehova jongwane̱ lao e?

13. Nje jangame̱nno̱ bola ná di kusane̱ Yehova jongwane̱ lao e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹³ Nje jangame̱nno̱ bola e? We̱ na ngud’ango̱ ńe̱se̱ ná o si panda na bane̱. Di pandi te̱ na bane̱, je ná di botea dutea buka dime̱ne̱ ońola bete̱medi basu na ońola mitakisan jeno̱ lembe̱. Nika ńe pe̱ ná ńeka biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. (Min. 18:1) Ye mbale̱ ná biso̱ be̱se̱ di be̱n mińa jeno̱ ná di to̱ndo̱ be̱ muso̱lo̱ki, sepo̱n ke̱ lambo la bobe di ko̱ye̱ biso̱. Nde di pandi te̱ na bane̱ ońola pond’a bwaba, je ná di banga jongwane̱ lena Yehova a mawaneano̱ biso̱ tongwea na babo̱. To̱ o be̱ so̱ nde o bete̱medi be ndutu jita, kasa jongwane̱ lena mbia mo̱ngo̱, mako̱m na batudu ba mawaneano̱ wa. E̱ne̱ babo̱ be̱se̱ ka mwano Yehova a mabolane̱no̱ o sue̱le̱ wa.—Min. 17:17; Yes. 32:1, 2.

YEHOVA A ME̱NDE̱ LO̱KO̱ WA

14. Njika mambo me ná ma bwese̱ biso̱ bo̱ngo̱ e?

¹⁴ Je ná di so̱be̱ o bete̱medi bena be mabwese̱ biso̱ bo̱ngo̱ na mbale̱. Di maso̱ o Bibe̱l byala bena baboledi ba Yehova ba jemea ba kwalino̱ ke̱ be o taka na ke̱ be o bwa bo̱ngo̱ o njo̱m a basingedi babu to̱ ońola mitakisan mipe̱pe̱. (Mye. 18:5; 55:2, 6) Biso̱ pe̱ je ná di lembe̱ mitakisan o esukulu, mi mawe̱ na belongi ba mbia to̱ na manea. Je ná na mo̱me̱ne̱ di bwa bo̱ngo̱ ná diboa le ná di bwa biso̱. O be bete̱medi, je ná di be̱ ka  muna nusadi nu be̱n ńo̱ng’a jongwane̱. Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ ke̱ je o bete̱medi ka ben e?

15. Njika mbaki Myenge 94:19 e mabolano̱ biso̱ e?

¹⁵ Jongwane̱ lena Yehova a mawaneano̱ biso̱. Yehova a malo̱ko̱ biso̱, a membe̱ pe̱ biso̱. (Langa Myenge 94:19.) Byala ba mun mwenge be ná bo̱nge̱le̱ biso̱ muna nusadi ńena nu titi we̱le̱ ko̱ iyo̱ ońolana e o bwa mùdi bo̱ngo̱. Je pe̱ ná di keka je̱ne̱ ne̱ni sango ao a masiseano̱ mo̱ be̱be̱, na mo̱ a se̱be̱ mo̱ natē̱ nun a ko̱ iyo̱. To̱ mùdi mu benga nde wala oboso, belo̱ko̱medi ba sango ao be mabola ná a si bwa pe̱ bo̱ngo̱. Biso̱ pe̱ je te̱ lembe̱ bete̱medi ba ndutu, je ná di be̱ne̱ ńo̱ngi ná Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń a bambe̱ biso̱ o mā mao o mbad’edinge̱dinge̱ natē̱ di lo̱ko̱ mulema masu. Ne̱ni jeno̱ ná di kusa din lo̱ko̱mea di mawe̱ na Yehova e?

16. Nje jangame̱nno̱ bola ná di kuse lo̱ko̱mea di mawe̱ na Yehova e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁶ Nje jangame̱nno̱ bola e? Ko̱lo̱ngo̱ne̱ o tombise̱ ponda na Yehova o muka na langa pe̱ Eyal’ao. (Mye. 77:2, 13-15) Nik’e me̱nde̱ so̱ bola ná o so̱be̱ te̱ o bete̱medi ba ndutu, jo̱nge̱le̱ laboso o me̱nde̱no̱ be̱ne̱ di mabe̱ nde ná o wase jongwane̱ la Sango ango̱ ńe o mo̱ń. Langwea Yehova ne̱ni o masengano̱ ná te̱ite̱i, na nje ye o bwese̱ wa bo̱ngo̱. Bola mo̱ epolo ná a kwalisane̱ wa, a lo̱ke pe̱ wa na Eyal’ao. (Mye. 119:28) Bolanga ba bepasi ba Bibe̱l bō̱ bwe ná bo lo̱ko̱ wa tobotobo ke̱ we o bwa bo̱ngo̱. K’eyembilan, we ná o kusa jembame̱ ke̱ o langi kalat’a Hiob, Myenge na Minia, na byala ba Yesu be maso̱be̱ o kalat’a Mateo bepasi 6 . O kane̱ te̱ Yehova o langa pe̱ Eyal’ao, o me̱nde̱ kusa lo̱ko̱mea.

17. Njika mbaki jeno̱ ná di be̱ne̱ e?

¹⁷ Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jombwea biso̱ o pond’a ndutu. Di si me̱nde̱ be̱ muso̱lo̱ki to̱ buńa. (Mye. 23:4; 94:14) Yehova a kakane̱ o tata biso̱, o bola ná di be̱ mbaki, o sue̱le̱ biso̱ na o lo̱ko̱ biso̱. Kalat’a Yesaya 26:3 e makwala ońola Yehova ná: “Nu ńena mulema mweno̱ mbaki, o mabola mo̱ musango, musango ma mbale̱, ebanja a lakisan nde wa.” Lakisane̱ so̱ Yehova, o bole pe̱ nje ye̱se̱ ye o ngud’ango̱ ná o kuse jongwane̱ di mawe̱ na mo̱. O boli te̱ nika, o me̱nde̱ be̱ne̱ ngudi, to̱ o pond’a ndutu.