1-2. Bupisane̱ Myenge 34:9, ne̱ni jeno̱ ná di bia ná Yehova e bwam e?

DUTEA te̱ ná moto a boli wa da lena o si tano̱ o máda to̱ buńa. We ná o bia son ne̱ni leno̱ yete̱na o no̱ngi ponda o jombwa mo̱, o numbise̱ mo̱, to̱ ke̱ o wasi bia ne̱ni ba mipe̱no̱ mo̱, to̱ mo̱me̱ne̱ ke̱ o baise̱ bape̱pe̱ nga ba to̱ndi mo̱ to̱ ke̱m. Nde ná o bie ná te̱ite̱i nga o to̱ndi di lambo to̱ ke̱m, wame̱ne̱ wangame̱n keka mo̱.

² Je ná di bia ná Yehova e bwam ke̱ di langi Bibe̱l na kalat’asu, na ke̱ di masenga bape̱pe̱ ba makwalea ońola minam mena ba kusane̱no̱ mo̱. Nde ná di bie bwambwam ne̱ni Yehova eno̱ bwam, biso̱me̱ne̱ jangame̱n “keka” bwam bao. (Langa Myenge 34:9.) Jombwe ne̱ni jeno̱ ná di bola nika. Yen ebe di mapula no̱ngo̱ ebol’a pond’a mususu, nde ná di tongwe̱le̱ o bola nika, ye ná e pula ná di wamse̱ longe̱ lasu. Yen ebe di málanga ngedi na ngedi kakane̱ lena Yesu a bolino̱ ná yete̱na di we̱le̱ myam ma Janea o epol’a boso, Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ mane̱ mambo me̱se̱ ma mapule̱ biso̱, nde di si bedi je̱ne̱ ne̱ni di kakane̱ di malondeano̱ biso̱ to̱ buńa. (Mat. 6:33) Nde nika di dube̱no̱ kakane̱ la Yesu, di wutise̱ mabusise̱ masu, na pond’ebol’asu ya musawedi, di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o ebol’a dikalo. Bola la nika di boli biso̱ epolo o je̱ne̱ na biso̱me̱ne̱ ná Yehova a mombwea ńo̱ng’asu na mbale̱. Di ‘keki’ bwam ba Yehova.

3. Bupisane̱ Myenge 16:1, 2, nja nu matombwane̱ bwam ba Yehova e?

³ Yehova “a tele̱ mulema ońola be̱se̱,” nate̱na ońola ba bena ba si bi mo̱. (Mye. 145:9; Mat. 5:45) Nde Yehova a manamse̱ tobotobo ba bena ba to̱ndi mo̱ na ba maboleye̱ pe̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. (Langa Myenge 16:1, 2.) Jombweye mambo ma bwam mō̱ Yehova a boledino̱ biso̱.

4. Ne̱ni Yehova a malee̱le̱no̱ ba bena ba masiseye̱ mo̱ be̱be̱ bwam bao e?

 ⁴ Ponda te̱ di mawe̱le̱no̱ nje Yehova a mokwe̱le̱no̱ biso̱ o ebolo, nik’e maya bepuma ba bwam o longe̱ lasu. Di bati te̱ jokwa mambo jombwea mo̱, di bata pe̱ to̱ndo̱ mo̱, a mongwane̱ biso̱ o buka mo̱nge̱le̱ na beboledi a si do̱lisanno̱. (Kol. 1:21) Di bake̱ pe̱ te̱ biso̱me̱ne̱ na Yehova nde di dubisabe̱, di me̱ne̱ bwam bao ońolana a mabola biso̱ doi la mulema di sangi nde a bola pe̱ ná di be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na mo̱.—1 Pet. 3:21.

5. Ne̱ni di me̱ne̱no̱ bwam ba Yehova o dikalo e?

⁵ Di me̱ne̱ pe̱ bwam ba Yehova ke̱ je o dikalo. Mo̱ we nde moto ńe iso̱n e? Baboledi ba Yehova jita be nika. Yen ebe obiana o mabe̱ muboled’a Yehova, o si ta wo̱nge̱le̱ to̱ buńa ná o me̱nde̱ jumba jo̱mbe̱ la moto o si bino̱ ná o bīse̱ mo̱ mwe̱ndi ma Bibe̱l. Nde we̱nge̱, o mabola nika ponda ye̱se̱. O sumo te̱ nika, Yehova ongwane̱ pe̱ wa o bwane̱ dikalo muńe̱nge̱! Nde Yehova a sue̱le̱ pe̱ wa o mbadi ipe̱pe̱. Ongwane̱ wa o be̱ pī oboso ba bate̱nge̱ne̱ wa. Ongwane̱ pe̱ wa o jo̱nge̱le̱ epas’a Bibe̱l ewo̱ yangame̱n ońola moto nu lee̱le̱ ńo̱ngi. A boli pe̱ wa ngińa o walane̱ dikalo oboso ponda bato ba si tano̱ ba pula lambe̱ye̱ wa toi.—Yer. 20:7-9.

6. Ne̱ni belongedi di makusane̱no̱ Yehova be malee̱no̱ bwam bao e?

⁶ Yehova a lee̱le̱ pe̱ biso̱ bwam bao tongwea na longa biso̱ ońola dikalo. (Yohane 6:45) O ndongame̱n asu ya teten a woki, di me̱ne̱ patan ya bwam jeno̱ ná di bolane̱ o dikalo. Je ná di se̱le̱ bwa bo̱ngo̱ o bolane̱ mbad’a peńa ya te̱ dikalo, nde di bolane̱ te̱ mo̱, je ná di so̱ ná yi mbad’a peńa i madangwa o mōnda masu. Di makusa pe̱ mome̱le̱ o ndongame̱n na o mako̱to̱ne̱ mande̱ne̱ ná di bolane̱ mbad’a te̱ dikalo yena di si tano̱ di mábolane̱ kwaṅ. Nika pe̱ ńe ná e bwese̱ biso̱ bo̱ngo̱, nde di boli te̱ nika, Yehova a me̱nde̱ namse̱ biso̱. Tatan jombweye minam mō̱ mena di makusano̱ ke̱ di keki mbadi ipe̱pe̱ ya bolea Yehova na ngud’asu ńe̱se̱, e be̱ o to̱ njika bete̱medi jeno̱. Ombusa nika di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di lańse̱ ebol’asu ya dikalo.

7. Njika minam di me̱nde̱no̱ be̱ne̱ yete̱na di po̱ngi miwe̱n minde̱ne̱ o bata lańse̱ ebol’asu ya dikalo e?

⁷ Di mabata sisea Yehova be̱be̱. Jombweye eyembilan a mutudu mō̱ nu be̱n dina ná Samuel, * nu maboleye̱ o Kolombia na munj’ao. Ba babaedi ba ta ba bwane̱ ebol’abu ya paonia muńe̱nge̱ o mwemba mabu, nde ba puli bata lańse̱ ebol’abu ya dikalo tongwea na jongwane̱ mwemba mō̱ we̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱. Ná ba tongwe̱le̱ o bola nika, e ta e pula ná bemeye o jese̱le̱ mambo mō̱. Samuel mo̱ ná: “Di we̱le̱ Mateo 6:33 o ebolo, jembe̱ o janda mambo mena ma si ta ma pula biso̱ na mbale̱. Nde nje yena e ta biso̱ ndutu jita o jese̱le̱ e ta nde bolongi basu. Bo ta nde bo longabe̱ ná te̱ite̱i kaponda mpuli masu, di si ta pe̱ to̱ di no̱ngo̱ eto̱m to̱ ewo̱ o longa mo̱.” Ponda balono̱ o mwemba mabu ma peńa, ba so̱ṅtane̱ ná ba si be̱n ńo̱ng’a mo̱ni jita ka kwaṅ o longe̱ labu. Samuel mo̱ ná: “Je̱n ne̱ni Yehova a die̱le̱no̱ matanga masu na ne̱ni alabe̱no̱ mika masu. Di bi ná Yehova a do̱lisan biso̱, na ná a to̱ndi pe̱ biso̱; di si ta di másenga nika o din dime̱ne̱ to̱ buńa.” Mo̱ we ná o bata lańse̱ ebol’ango̱  ya dikalo e? Yete̱na e, be̱ mbaki ná nik’e me̱nde̱ bata sise̱le̱ wa be̱be̱ na Yehova, na ná a me̱nde̱ jombwea wa.—Mye. 18:26.

8. Nje myango ma Ivan na Viktoria mokwe̱le̱no̱ wa e?

⁸ Di mabe̱ muńe̱nge̱ o ebol’asu. Maka nje yena ban babaedi Ivan na Viktoria, ba maboleye̱ ka paonia o Kyrgyzstan ba kwalino̱. Ba bengi be̱ne̱ longe̱ di wam o bwam ná ba te̱ mpuli ońola to̱ njik’ebolo, name̱ne̱ pe̱ na ońola ebol’a longa. Ivan mo̱ ná: “Di boli ebolo na ngud’asu ńe̱se̱ o ebolo te̱. To̱ná di tano̱ di wo̱lo̱ o su la buńa b’ebolo, di ta di be̱ne̱ musango ma teten, di be̱ pe̱ muńe̱nge̱ ońolana di ta di bia ná di bolane̱ nde ngud’asu o ebol’a Janea. Di ta pe̱ muńe̱nge̱ ońolana di kusi mako̱m ma peńa, na mambo ma bwam mena ma po̱yedi biso̱.”—Marko 10:29, 30.

9. Nje munańango mō̱ a bolino̱ o bata lańse̱ ebol’ao ya dikalo to̱ na mitakisan mao e, nje pe̱ nik’e yaino̱ ka bepuma e?

⁹ Je muńe̱nge̱ o ebol’a Yehova to̱ e be̱ nde ná di be̱n mitakisan. K’eyembilan, Mirreh, mukusa mō̱ mu mákokwe̱ mimbu o Mbe̱ng’a Afrika, a ta nde do̱kita. Ponda a no̱ngino̱ wumse̱ la su l’ebolo, a botedi nde ebol’a paonia. Mirreh a be̱n ńam’a bulu, a titi so̱ ná a tombise̱ buka hawa po̱ o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱. Nde e ná a bola buka nika o dikalo l’ebamban. A be̱n mape̱pe̱le̱ jita na mokwa ma Bibe̱l, e pe̱ ná a bele̱ bō̱ babu o telefon. Nje e tute̱le̱ Mirreh o te̱ mpuli e? Mo̱ ná: “Mulema mam mu londi na ndolo ońola Yehova na Yesu. Na makane̱ pe̱ Yehova buńa te̱ ná ongwane̱ mba o bola nje ye̱se̱ neno̱ ná na we̱le̱ bola o ebol’ao.”—Mat. 22:36, 37.

10. Ka nje te̱ 1 Petro 5:10 e malee̱no̱, nje ba bena ba mate̱ mpuli ba makusane̱no̱ Yehova e?

¹⁰ Di makusa belongedi bepe̱pe̱ be mawe̱ na Yehova. Nika nde e po̱yedi Kenny, nu maboleye̱ ka paonia o Moris. Ponda okono̱ mbale̱, asumwe̱ o universite, a dubisabe̱, na mo̱ a no̱ngo̱ ebol’a pond’a mususu. Mo̱ ná: “Na keki bupe̱ byala ba muto̱ped’a mudī Yesaya, nu kwali ná: ‘Mba nun, loma mba!’” (Yes. 6:9) Kenny ongwane̱ o longa jita la milongi ma Janea, ongwane̱ pe̱ o betukwedi ba kalati jita o eyem’ao. Mo̱ ná: “Na kusi belongedi bena bokwe̱le̱ mba mambo ma ta mangame̱n jongwane̱ mba o bola bebolo bam.” Nde a s’oko buka te̱ ne̱ni bola be bebolo. A mabata ná: “Noko o bia myoyo mam, na bia pe̱ bede̱mo nangame̱nno̱ sa o bwam ba be̱ muboled’a Yehova ńa bwam.” (Langa 1 Petro 5:10.) Yen ebe wa pe̱ we ná o po̱ngulane̱ mambo mō̱ o longe̱ lo̱ngo̱ ná Yehova a longe wa o mbadi ipe̱pe̱.

11. Njika miwe̱n bonańango bō̱ ba Korea ńa Mikondo ba po̱ngino̱ o bwam ba te̱ dikalo e, nje pe̱ nika e yaino̱ ka bepuma e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

¹¹ Ba bena be Mboṅ a Yehova ye etum a ponda pe̱ be ná ba tombwane̱ kusa belongedi ke̱ ba keki mbad’a te̱ dikalo ipe̱pe̱. O pond’a diboa la Corona, batudu ba mwemba mō̱ o Korea ńa Mikondo ba tili ná: “Ba bena ba si wusa te̱ dikalo kwaṅ ońolana ba si be̱n ja la bwam ba mabola nika tatan tongwea na belongisan ka tafe̱l, telefon to̱ o̱rdinate̱r. Bonańango balalo bena ba be̱n 80 ma mbu na lambo boko ne̱ni bolane̱ be belongisan ba peńa, tatan ba mate̱ dikalo be̱be̱ na buńa te̱.” (Mye. 92:15, 16) Mo̱ o be̱n ńo̱ngi o lańse̱ ebol’ango̱ ya dikalo ná o bate keka bwam ba Yehova e? Jombweye mambo mō̱ weno̱ ná o bola mena ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o tongwe̱le̱.

12. Nje Yehova a kakane̱no̱ ba bena ba lakisane̱ mo̱ e?

¹² Okwa o lakisane̱ Yehova. A kakane̱ ná a me̱nde̱ namse̱ biso̱ yete̱na di lakisane̱ mo̱ nde di bolea pe̱ mo̱ na ngud’asu ńe̱se̱. (Mal. 3:10) Munańango mō̱ nu be̱n dina ná Fabiola e̱n belondisedi ba di kakane̱ la Yehova o longe̱ lao. A ta a pula be̱ paonia ńa pond’a mususu ombusa dubise̱ lao. Nde a ta angame̱n bola ebolo ná a bongwe mom’ao na bana bao balalo. Ponda a kusino̱ epolo o no̱ngo̱ wumse̱ la su l’ebolo, a kane̱ Yehova na iwiye̱ ná ongwane̱ mo̱. Mo̱ ná: “E yo̱ki no̱ngo̱ pond’a bwaba obiana bato bena ba no̱ngi wumse̱ la su l’ebolo ba mabotea kusa mo̱ni mabu, nde mba na botedi kusa mo̱ni mam ombusa mo̱di mō̱ buka te̱. Nik’e ta nde ka betańsedi!” Myo̱di miba ombusa nika, a botedi o bolea ka paonia. Tatan, a mábe̱ne̱ 70 ma mbu na lambo, e pe̱ bolea ka paonia ye we̱nge̱ 20 ma mbu. O ni pambo a ponda, ongwane̱ bato lo̱mbi o dubisabe̱. Mo̱ ná: “To̱ná na yo̱kino̱ senga wo̱lo̱ ponda iwo̱, Yehova a mongwane̱ mba buńa te̱ o bupe̱ mudango mam.”

13-14. Njika byembilan be ná bongwane̱ wa o lakisane̱ Yehova na te̱ pe̱ mpuli e?

¹³ Okwa na byembilan ba bato bena ba lakisane̱ Yehova. Bibe̱l e londi na byembilan ba bato bena ba boli ebolo na ngińa o ebol’a Yehova. O jita la ngedi, ba baboledi ba Yehova ba kusi nde minam ombusa babo̱ bola lambo. K’eyembilan,  Yehova a namse̱ nde Abraham ombusa mo̱ jasumwe̱ ombo’ao “esibe̱ bia wuma a malano.” (Bon. 11:8) Yakob a kusi nde minam ma tobotobo ombusa mo̱ jana ewe̱nji na ange̱l. (Bbot. 32:24-30) Ponda tumba la Israel di tano̱ langame̱n jingea o mundi ma dikaki, bato ba we̱li nde kata mo̱pi ombusa prisi te̱se̱ myende o mo̱pi ma Yordan.—Yos. 3:14-16.

¹⁴ We pe̱ ná o busane̱ belēdi o byembilan ba baboledi ba Yehova ba nin we̱nge̱ bena ba lakisane̱ Yehova na babo̱ ba te̱ mpuli. K’eyembilan, munasango Payton na munj’ao Diana ba to̱ndi langa myango ma bonasango na bonańango bena ba lańse̱ ebol’abu ya dikalo, ka mi me o milopo mi mabupane̱le̱ mi be̱n tema ná “Ba boli babo̱me̱ne̱ na jemea la wonja.” * Payton mo̱ ná: “Je te̱ langa myango mabu, ye nde biana je nde jombwa moto ńe o de̱ da la kango. Nika jeno̱ jombwa mo̱, nika pe̱ nde di mabatano̱ be̱ne̱ ńo̱ngi o ‘keka, na je̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam.’” Nik’e timbi tute̱le̱ Payton na Diana o wala bolea we̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱. Mo̱ o málanga mi milopo mi mabupane̱le̱ e? O mombwa pe̱ sinima Prédication dans des régions isolées: Australie na Prédication dans des régions isolées: Irlande ye o jw.org e? Ma mambo me̱se̱ me ná mongwane̱ wa o je̱ne̱ ne̱ni weno̱ ná o lańse̱ ebol’ango̱ ya dikalo.

15. Ne̱ni mako̱m mena ma we̱le̱ Yehova o epol’a boso o longe̱ labu ma mongwane̱no̱ biso̱ e?

¹⁵ Wasa be̱ diko̱m na bato bena ba me̱nde̱ tute̱le̱ wa o te̱ mpuli. E bo̱bi o kekise̱ da lena di si bedino̱ da to̱ buńa yete̱na je nde na bato bena ba to̱ndi mo̱. Mulemlem pe̱, je te̱ diko̱m na bato bena ba we̱le̱ Yehova o epol’a boso o longe̱ labu, nik’e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o wasa ne̱ni jeno̱ ná di lańse̱ ebol’asu ya dikalo. Kent na Veronica bena be nde babaedi be̱n ne̱ni nika ńeno̱ mbale̱. Kent mo̱ ná: “Mako̱m masu na belongi basu ba mbia ba tute̱le̱ biso̱ o keka mbadi ipe̱pe̱ ya bolea Yehova. Di so̱ṅtane̱ ná nika di tano̱ mako̱m na bato bena ba we̱le̱ Janea la Loba o epol’a boso o longe̱ labu, nik’e boli biso̱ ngińa o keka bola mambo ma peńa.” Kent na Veronica ba mabolea nde we̱nge̱ ka paonia ya tobotobo o Serbia.

16. Ka nje te̱ munia ma Yesu mu maso̱be̱ o Lukas 12:16-21 mu malee̱no̱, ońola nje jangame̱nno̱ be̱ be̱be̱ o jese̱le̱ mambo mō̱ e?

¹⁶ Emea jese̱le̱ mambo mō̱ ońola Yehova. Ná di do̱lisane̱ Yehova, di s’angame̱n ye̱ke̱i te̱ jese̱le̱ mambo me̱se̱ di to̱ndino̱. (Mul. 5:19, 20) Nde, yete̱na di si mapula bata lańse̱ ebol’asu ya dikalo ońola di si mapula jese̱le̱ mambo mō̱ di to̱ndino̱, je ná di sukan po̱ngo̱ mulemlem ma diwuse̱ ka nu moto ńena Yesu a kwaledino̱ o munia mao ńena nu wasedi mo̱me̱ne̱ longe̱ la m’bwe̱njē̱, nde a dimbea Loba. (Langa Lukas 12:16-21.) Munasango Christian nu maje̱ o Fre̱nsi mo̱ ná: “Na si ta na bola Yehova na mbia mam pond’am na ngud’am ńe̱se̱.” Mo̱ na munj’ao ba no̱ngi so̱ bedomsedi o be̱ paonia. Nde ná ba we̱le̱ bola nika, ba ta bangame̱n jese̱le̱ ebol’abu ya musawedi. O bwam ba sombwea babo̱me̱ne̱, ba botedi nde ebol’a sangise̱, nde ba bwane̱ pe̱ yi son a mo̱ni ba tano̱ ba kusa muńe̱nge̱. Mo̱ be muńe̱nge̱ na nje ba bolino̱ e? Christian mo̱ ná: “Di bati bwane̱ ebol’asu ya dikalo muńe̱nge̱, je pe̱ muńe̱nge̱ o  je̱ne̱ bokwe̱ Bibe̱l na mape̱pe̱le̱ masu ba mokwa o bia Yehova.”

17. Ońola nje yeno̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o keka mbad’a te̱ dikalo ńa peńa e?

¹⁷ Be̱ be̱be̱ o keka mbad’a bolea Loba ya peńa. (Bebolo 17:16, 17; 20:20, 21) Shirley ńena ńe paonia o Amerika, a ta angame̱n po̱ngulane̱ mbad’ao ńa te̱ dikalo o pond’a diboa la Corona. O bebotedi, a si ta a pula keka te̱ dikalo tongwea na telefon. Nde ombusa mo̱ kusa belongedi o pond’a pe̱pe̱le̱ la muboled’ebondo, a botedi o bolane̱ ni mbad’a te̱ dikalo ponda ye̱se̱. Mo̱ ná: “O bebotedi, na ta na bwa bo̱ngo̱, nde tatan na to̱ndi bola nika jita. Di matapa bato jita o dikalo buka na ponda di tano̱ di te̱ dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱!”

18. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan ke̱ je o pula lańse̱ ebol’asu ya dikalo e?

¹⁸ Te̱se̱ye̱ wame̱ne̱ lambo la bupe̱ nde o po̱nge pe̱ miwe̱n o tongwe̱le̱ o bola mo̱. Di be̱n te̱ mitakisan, di makane̱ ná di kuse jongwane̱, nde di wasa pe̱ ne̱ni jeno̱ ná di buka mo̱. (Min. 3:21) Sonia, ńe paonia ńa pond’a mususu o dibo̱to̱ la eyem’a Romania o Europa mo̱ ná: “Na to̱ndi tila mambo na mapulano̱ bupe̱ o dipapa, nde na bate̱ mo̱ we̱ni na me̱ne̱no̱ mo̱ ponda ye̱se̱. O tebed’am, na be̱n duta di malee̱ ngea iba yena i male̱ po̱ te̱ o yao epasi. Nangame̱n te̱ no̱ngo̱ bedomsedi, na mombwa nde yi ngea iba, nde na mba na kumwa dutea owe̱ni bedomsedi bam be me̱nde̱no̱ die̱le̱ mba.” Sonia a mapo̱ngo̱ miwe̱n o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam ke̱ a be̱n mitakisan. Mo̱ ná: “Bete̱medi te̱ be ná be be̱ k’edima e makeṅe̱ mba to̱ ka ńangi ni mongwane̱ mba o kata—mba nde nangame̱n po̱se̱.”

19. Njika bedomsedi jangame̱nno̱ no̱ngo̱ e?

¹⁹ Yehova a manamse̱ biso̱ o mbadi jita. Je ná di timbise̱le̱ mo̱ masoma ońola mi minam me̱se̱ yete̱na di boli nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o sesa mo̱. (Bon. 13:15) Yehova e pe̱ ná a bata namse̱ biso̱ yete̱na yen ebe di wasi mbadi ipe̱pe̱ ya lańse̱ ebol’asu ya dikalo. Buńa te̱, di wase ne̱ni jeno̱ ná di ‘keka, nde je̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam.’ Di me̱nde̱ so̱ we̱le̱ kwala ka Yesu ná: “Da lam le nde ná na bole jemea la nu nu lom mba, ná na domse̱ ebol’ao.”—Yohane 4:34.