1. Ońola nje o to̱ndino̱ bato bena be we̱lisane̱ e?

 BISO̱ be̱se̱ di to̱ndi bato bena be we̱lisane̱. Ońola nje e? Di mabola moto edube yete̱na e ńai ni mawe̱le̱ jenge̱le̱ lambo esibe̱ mo̱ linga. Di to̱ndi ná bane̱ ba be̱ we̱lisane̱ na biso̱ ponda di mapo̱ngo̱no̱ mawuse̱. Je pe̱ muńe̱nge̱ ná moto ńena nu tombise̱ jokwa lasu la Bibe̱l a ta we̱lisane̱ na biso̱ niponda di tano̱ di po̱ngo̱ miwe̱n o jokwa belēdi ba Bibe̱l bō̱, o kasa mo̱, to̱ o we̱le̱ mo̱ o ebolo. Omo̱ń a me̱se̱, di matimbise̱le̱ Yehova masoma jita ná a mawe̱lisane̱ biso̱!—Rom. 2:4.

2. O njika bete̱medi yeno̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o be̱ we̱lisane̱ e?

² To̱ná di to̱ndino̱ bato bena be we̱lisane̱, ye ná e be̱ biso̱me̱ne̱ ndutu o be̱ we̱lisane̱. K’eyembilan, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o be̱ pī ke̱ je o ngea ni walame̱n na mitoa, sepo̱n yete̱na di másukane̱. Je ná di bo̱lo̱ne̱ jalea lasu la ńolo ke̱ bane̱ ba lingise̱ biso̱. Ponda iwo̱ pe̱, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o benga jenge̱le̱ was’a peńa ńena Yehova a kakane̱no̱. Mo̱ o mapula bata be̱ we̱lisane̱ e? O din jokwa di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná je moto ńena ńe we̱lisane̱, na ońola nje y’ede̱mo yeno̱ mweńa jita. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea ońola mambo me ná mongwane̱ biso̱ o bata be̱ we̱lisane̱.

3. Nje moto ńe we̱lisane̱ a mabolano̱ ke̱ ba kumo mo̱ e?

³ Jombweye mbadi ine̱i yena jeno̱ ná di lee̱le̱ ná je moto ńe we̱lisane̱. Ńaboso, moto ńe we̱lisane̱ e muńo̱ngo̱ o malinga. Bane̱ ba kumo te̱ mo̱, a mabola me̱se̱ ná a be̱ pī, ná a si timbise̱le̱ pe̱ to̱ bobe ba bolane̱no̱ mo̱. Nged’a boso Bibe̱l e bolane̱no̱ byala ná “muńo̱ngo̱ o malinga” ńe  nde ponda Yehova a kwalino̱ ná e nde “Loba la muyao na ndolo, muńo̱ngo̱ o malinga, m’bwaṅ o ndedi na mbale̱.”—Bbu. 34:6.

4. Nje moto ńe we̱lisane̱ a mabolano̱ ke̱ e o jenge̱le̱ lambo e?

⁴ Ni londe̱ iba, moto ńe we̱lisane̱ e ná enge̱le̱ lambo na pī ńe̱se̱. Yete̱na lambo eno̱ jenge̱le̱ le o jindea, moto ńe we̱lisane̱ a mabola me̱se̱ ná a si linga. (Mat. 18:26, 27) Bete̱medi jita be mabaise̱ ná jenge̱le̱ na pī ńe̱se̱. K’eyembilan, ye mweńa ná di lambe̱ toi niponda moto eno̱ o to̱po̱, esibe̱ ke̱ mo̱ eyala. (Hiob 36:2) Ye pe̱ ná e pula ná di be̱ we̱lisane̱ niponda jeno̱ jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o so̱ṅtane̱ belēdi ba Bibe̱l bō̱ to̱ o buka ede̱mo a bobe ewo̱.

5. O njika mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ná je we̱lisane̱ e?

⁵ Ni londe̱ ilalo, moto ńe we̱lisane̱ a titi wadiwadi. Bete̱medi bō̱ be mabaise̱ ná di bole mambo ná pe̱le̱pe̱le̱. Nde moto ńe we̱lisane̱ a be̱n te̱ lambo la mweńa angame̱nno̱ bola, a titi musunga jita o botea mo̱ to̱ o bo̱le̱ mo̱. O diwengisan, a mano̱ngo̱ ponda ni mapule̱ o te̱se̱ mambo, ná a bole mo̱ o mbad’a bwam.

6. Nje moto ńe we̱lisane̱ a mabolano̱ ke̱ e o lembe̱ mitakisan to̱ bete̱medi ba ndutu e?

⁶ Ni londe̱ ine̱i, moto ńe we̱lisane̱ a mawe̱ o lembe̱ mitakisan esibe̱ to̱kisane̱. O ben bete̱medi, ede̱mo a we̱lisane̱ ye mulatako na titimbe̱. Ye mbale̱ ná e titi bobe ná di langweye diko̱m lasu la batabata mitakisan jeno̱ lembe̱, di tele̱ye̱ pe̱ mo̱ ne̱ni di masengano̱. Nde moto ńena ńe we̱lisane̱ a me̱nde̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ mambo ma bwam a kusino̱ o longe̱, a bola pe̱ nje ye̱se̱ ye o ngud’ao ná a benge bolea Yehova na muńe̱nge̱. (Kol. 1:11) Baboledi ba Yehova bangame̱n lee̱le̱ we̱lisane̱ o yi mbadi ye̱se̱. Ońola nje e? Jombweye njo̱m iwo̱.

7. Bupisane̱ Yakobo 5:7, 8, ońola nje we̱lisane̱ leno̱ mweńa jita e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁷ Ná di kuse longe̱ la bwindea, jangame̱n be̱ we̱lisane̱. Ka nje te̱ e tano̱ na baboledi ba Yehova ba pond’a kwaṅ, jangame̱n jenge̱le̱ belondisedi ba makaki ma Loba na we̱lisane̱. (Bon. 6:11, 12) Bibe̱l e makobisane̱ bete̱medi basu na ba muse̱ mōnda. (Langa Yakobo 5:7, 8.) Muse̱ mōnda a mabola ebolo na ngińa o de̱ mbolako na o koma madiba oten, nde a si bi ná te̱ite̱i njika ponda e me̱nde̱no̱ pumea. A menge̱le̱ so̱ na we̱lisane̱, na mbaki ná a me̱nde̱ jumbwa bepuma. Mulemlem pe̱ nde di mawalame̱ne̱no̱ o bebolo ba mudī, to̱ e be̱ nde ná di “si bi njika ponda Sango [asu] a me̱nde̱no̱ po̱.” (Mat. 24:42) Di menge̱le̱ na we̱lisane̱, na mbaki ná o ponda a te̱se̱no̱, Yehova a me̱nde̱ londise̱ makaki mao me̱se̱. Di si bengi te̱ we̱lisane̱, je ná di wo̱lo̱, na biso̱ di botea panda na Yehova son na son. Je pe̱ ná di botea pulise̱ mambo mena ma mawane̱ nde muńe̱nge̱ ma son a ponda. Nde je te̱ we̱lisane̱, di me̱nde̱ tingame̱ nate̱na o su, na biso̱ jongisabe̱.—Mik. 7:7; Mat. 24:13.

8. Ne̱ni we̱lisane̱ di mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱ e? (Kolose 3:12, 13)

⁸ We̱lisane̱ di mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱. Di mabola ná di lambe̱ye̱ bane̱ toi ke̱ ba mato̱po̱. (Yak. 1:19) We̱lisane̱ di mongwane̱ pe̱ ná di be̱ musango na bane̱. Di meka biso̱ ná di si pomane̱ bola to̱ kwala lambo la bobe ke̱ je o bete̱medi ba ndutu. Je te̱ we̱lisane̱, di si me̱nde̱ pomane̱ linga yete̱na moto a bwese̱ biso̱ ndutu. O mulopo ná di timbise̱le̱ bobe, di me̱nde̱ benga “we̱lisane̱ mō̱ na nune̱, [na] lakisane̱ pe̱ mō̱ na nune̱ mawuse̱.”—Langa Kolose 3:12, 13.

9. Ne̱ni we̱lisane̱ di mongwane̱no̱ biso̱ ke̱ di mano̱ngo̱ bedomsedi e? (Minia 21:5)

⁹ We̱lisane̱ le pe̱ ná longwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. O mulopo ma bola mambo na musunga to̱ esibe̱ dutea, di mano̱ngo̱ ponda o jombwea mo̱ o matongo me̱se̱, na biso̱ di no̱ngo̱ bedomsedi. (Langa Minia 21:5.) K’eyembilan, je te̱ wasa ebolo, je ná di pula jemea ebol’a boso di makusano̱, to̱ e be̱ nde ná yen e me̱nde̱ takise̱ mulatako masu na Yehova. Nde je te̱ we̱lisane̱, di me̱nde̱ no̱ngo̱ ponda o jombwea mambo ka wuma y’ebolo e te̱mno̱, hawa ininga e mano̱ngo̱ne̱no̱ biso̱, esibe̱ dimbea ngińa e me̱nde̱no̱ be̱ne̱ omo̱ń a mulatako masu na belongi basu ba mbia na omo̱ń a bebolo basu ba mudī. Je te̱ we̱lisane̱, di si me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba bobe.

10. Ne̱ni kriste̱n ńeno̱ ná e sa we̱lisane̱ nde e benga pe̱ lee̱le̱ mo̱ e?

¹⁰ Di kane̱ ná di bate be̱ we̱lisane̱. We̱lisane̱ le nde epuma ewo̱ ya mudī ma Loba. (Gal. 5:22, 23) Je so̱ ná di kane̱ Yehova ná a bole biso̱ mudī mao musangi, ongwane̱ pe̱ biso̱ o sa bepuma ba mu mudī. Je te̱ o bete̱medi yeno̱ biso̱ ndutu o be̱ we̱lisane̱, di benge ‘jue̱le’ mudī musangi, ná mongwane̱ biso̱ o be̱ we̱lisane̱. (Lukas 11:9, 13) Je pe̱ ná di baise̱ Yehova ná ongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ mambo ka ne̱ni mo̱ a me̱ne̱no̱ mo̱. Ombusa biso̱ kane̱, jangame̱n bola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu ná di be̱ we̱lisane̱ buńa te̱. Di bengi te̱ kane̱ ná di be̱  we̱lisane̱, di benga pe̱ lee̱le̱ y’ede̱mo, Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ moto ńe we̱lisane̱, to̱ e be̱ nde ná di si ta mo̱ kwaṅ.

11-12. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ we̱lisane̱ e?

¹¹ Di duteye ońola byembilan be o Bibe̱l. Bibe̱l e be̱n byembilan jita ba bato bena ba ta we̱lisane̱. Di dutedi te̱ ońola be byembilan, je ná di bia ne̱ni lee̱le̱ we̱lisane̱. Obiana di mombwea byembilan bō̱, di se̱le̱ kwalea ońola Yehova, ńena ńe eyembilan e peti ya we̱lisane̱.

¹² O mōnda ma Ede̱n, Satan a to̱pi lobango te̱nge̱ne̱ dina la Yehova na ninka ná a keki bola ná Eva o̱nge̱le̱ ná Yehova a titi Mwanedi ńe muyao na ndolo. O mulopo ma ńamse̱ muto̱po̱ne̱ mo̱ lobango dibokime̱ne̱, Yehova a lee̱le̱ we̱lisane̱ na jalea la ńolo, ebanja a ta a bia ná nik’e me̱nde̱ no̱ngo̱ ponda ná ye̱ne̱ne̱ ná mbad’ao ńa die̱le̱ nde e peti bwam. E pe̱ we̱lisane̱ mpoṅ me̱se̱ mi to̱po̱be̱ te̱nge̱ne̱ dina lao. Omo̱ń a nika, Yehova e pe̱ jenge̱le̱ ná bato jita ba we̱le̱ be̱ne̱ epolo o kusa longe̱ la bwindea. (2 Pet. 3:9, 15) Na nika, lodun la bato lo we̱li bia mo̱. Jombo te̱ minam mena we̱lisane̱ la Yehova di mawanano̱, e me̱nde̱ be̱ biso̱ lambo di bo̱bi o jenge̱le̱ ponda a te̱se̱no̱ o wana su la yen ebe̱yed’a mambo.

13. Ne̱ni Yesu embilane̱no̱ we̱lisane̱ la Sango ao o mbadi ńe ná ke̱nge̱nge̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹³ Yesu a membilane̱ we̱lisane̱ la Sango ao o mbadi ńe ná ke̱nge̱nge̱, a lee̱le̱ pe̱ y’ede̱mo ponda a tano̱ o wase. E si ta lambo di bo̱bi ná a lee̱le̱ we̱lisane̱ ponda ye̱se̱, tobotobo na babiedi ba kalat’a Loba na farisai ba mawo̱ndo̱n. (Yohane 8:25-27) Nde kapo̱ ka Sango ao, Yesu a ta muńo̱ngo̱ o malinga. A si  timbise̱le̱ lou ponda ba louno̱ mo̱ to̱ ponda ba kumono̱ mo̱. (1 Pet. 2:23) Na we̱lisane̱ le̱se̱, Yesu a lembe̱ mitakisan esibe̱ to̱kisane̱. Di maso̱ṅtane̱ so̱ ońola nje Bibe̱l e mabolano̱ biso̱ din jome̱le̱ ná: “O̱nge̱le̱ nu ńena nu ta nu we̱lisane̱ ninka ewe̱nji bato ba bobe ba tano̱ banane̱ mo̱.” (Bon. 12:2, 3) Na jongwane̱ la Yehova, biso̱ pe̱ je ná di lembe̱ to̱ njika mitakisan di be̱nno̱, na we̱lisane̱ le̱se̱.

14. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o we̱lisane̱ Abraham a lee̱le̱no̱ e? (Bonahebe̱r 6:15) (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁴ Nje bola yete̱na di me̱ne̱ biana su le o jindea e? Yen ebe je ná di bwa bo̱ngo̱ ná di si me̱nde̱ pe̱ be̱ longe̱ ponda su di me̱nde̱no̱ po̱. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o benga jenge̱le̱ na we̱lisane̱ le̱se̱ e? Jombweye eyembilan a Abraham. Ke̱ Abraham e bodun ba 75 ma mbu esibe̱ mo̱ be̱ne̱ muna, Yehova a kakane̱ mo̱ ná: “Na me̱nde̱ timbise̱ wa tumba dinde̱ne̱.” (Bbot. 12:1-4) Mo̱ Abraham e̱n belondisedi ba di dikaki e? Seto̱ o mususu. Ombusa mo̱ kata mo̱pi ma Eufrat na jenge̱le̱ pe̱ 25 ma mbu nde Abraham e̱nno̱ yabe̱ la mun’ao Isak o mbad’a betańsedi, na yabe̱ la miladi mao Esau na Yakob ombusa 60 ma mbu. (Langa Bonahebe̱r 6:15.) Nde Abraham a s’e̱n ne̱ni mbot’ao e timbino̱ tumba dinde̱ne̱, e sangwa pe̱ mundi ma dikaki. To̱ na nika, nu mot’a jemea a ta diko̱m la batabata la muweked’ao. (Yak. 2:23) O bepumbwedi pe̱, Abraham a me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ jita o bia ná ońola dube̱ na we̱lisane̱ a lee̱le̱no̱, matumba me̱se̱ ma timbi namsabe̱. (Bbot. 22:18) Belēdi be nde ná nje ońol’asu e? Je ná di s’e̱ne̱ belondisedi ba makaki ma Yehova  me̱se̱ dibokime̱ne̱. Nde je te̱ we̱lisane̱ ka Abraham, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ biso̱ tatan, na buka nika o was’a peńa a kakanno̱.—Marko 10:29, 30.

15. Njika myango jeno̱ ná jombwea o jokwa la biso̱me̱ne̱ e?

¹⁵ Bibe̱l e be̱n jita la byembilan bepe̱pe̱ ba bato bena ba ta we̱lisane̱. (Yak. 5:10) Mo̱ we ná o no̱ngo̱ ponda o jokwa be byembilan e? b K’eyembilan, to̱ná David o̱kisabe̱no̱ o be̱ kiṅ’a Israel ni mabupe̱ ke̱ a dia eso̱mbe̱, a ta angame̱n jenge̱le̱ mimbu jita obiana a matimba kiṅe̱. Simeon na Hana ba boledi Yehova na jemea niponda ba tano̱ benge̱le̱ yabe̱ la Mesia. (Lukas 2:25, 36-38) Niponda weno̱ jokwa myango ka min, wasa malabe̱ ma myuedi mi mabupe̱: Nje yongwane̱ nu moto o lee̱le̱ we̱lisane̱ e? Njika tombwane̱ we̱lisane̱ lao di wanedino̱ mo̱ e? Ne̱ni neno̱ ná nembilane̱ mo̱ e? We pe̱ ná o busane̱ belēdi o myango ma ba bena ba si lee̱le̱ we̱lisane̱. (1 Sam. 13:8-14) We ná o baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Nje e boli ná ba si be̱ we̱lisane̱ e? Njika betune nik’e wanedino̱ babo̱ e?’

16. Njika minam mō̱ be̱ la we̱lisane̱ di mawanano̱ e?

¹⁶ Jo̱nge̱le̱ minam be̱ la we̱lisane̱ di mawanano̱. Je te̱ we̱lisane̱, di mabata be̱ bonam na pī. Na nika, je ná di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma sibi na ja la bwam. Je te̱ we̱lisane̱ na bane̱, di mabe̱ne̱ mulatako ma bwam na babo̱. Jalatane̱ di mabata so̱ be̱ o mwemba masu. Yete̱na moto a kumo biso̱, be̱ lasu la muńo̱ngo̱ o malinga le ná leka ná mambo ma bate be̱ bobe. (Mye. 37:8; Min. 14:29) Nde omo̱ń a me̱se̱, je te̱ we̱lisane̱, di membilane̱ nde Sango asu ńe o mo̱ń, di bata pe̱ sisea be̱be̱ na mo̱.

17. Nje jangame̱nno̱ benga bola e?

¹⁷ Na mbale̱, we̱lisane̱ le nde ede̱mo a bwam yena e mawaneye̱ biso̱ be̱se̱ tombwane̱! To̱ná e titino̱ bu o be̱ we̱lisane̱ ponda ye̱se̱, je ná di benga sa y’ede̱mo. Niponda pe̱ jeno̱ jenge̱le̱ was’a peńa na we̱lisane̱ le̱se̱, je ná di be̱ mbaki ná “diso̱ la Yehova le omo̱ń a babwe̱ mo̱ bo̱ngo̱, omo̱ń a ba ba pite̱ nded’ao.” (Mye. 33:18) Biso̱ be̱se̱ di benge so̱ bo̱to̱ we̱lisane̱.