1. Ońola nje bato ba Babilon ba makino̱ muto̱ped’a mudī Daniel e?

 MUTO̱PED’A mudī Daniel a ta nde eso̱mb’a moto ponda bato ba Babilon balane̱no̱ mo̱ o mukoma etum n’ekombo ao. Nde bato ba Babilon ba maki mo̱. Bombono̱ “je̱ne̱ne̱ l’eboko” la Daniel, be̱n ná a ‘si be̱n bele̱m, a do̱li boso,’ na ná a ta nde a wa o mbia m’edube. (1 Sam. 16:7) Ońola nika, bato ba Babilon ba longi so̱ mo̱, ná a be̱ ńai ni dongame̱n o bolea ndabo a kiṅe̱.—Dan. 1:3, 4, 6.

2. Ne̱ni Yehova a tano̱ e̱ne̱ Daniel e? (Hesekiel 14:14)

² Yehova a ta nde a to̱ndo̱ Daniel ońola pat’a moto a po̱sino̱ o be̱, seto̱ ońola je̱ne̱ne̱ lao l’eboko to̱ edube a tano̱ a be̱ne̱ o bolea ndabo a kiṅe̱. Daniel a ta nde a be̱ne̱ lambo ka 20 ma mbu buka te̱, ponda Yehova a kwaledino̱ ońol’ao ka nute̱m na sim, mwemba na Noa na Hiob bena ba ta nde bato bena ba boledi Loba na jemea mimbu jita. (Bbot. 5:32; 6:9, 10; Hiob 42:16, 17; langa Hesekiel 14:14.) Yehova a bengi pe̱ to̱ndo̱ Daniel o longe̱ lao le̱se̱.—Dan. 10:11, 19.

3. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

³ O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ bede̱mo ba Daniel beba, bena be ta be bola ná a to̱ndo̱be̱ na Yehova. Di me̱nde̱ se̱le̱ kwalea ońola ede̱mo te̱, je̱ne̱ pe̱ o njika bete̱medi a lee̱le̱no̱ mo̱. Ombusa nika, di me̱nde̱ je̱ne̱ nje yongwane̱ Daniel o be̱ne̱ be bede̱mo. O sukan, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ mo̱. To̱ná din jokwa di boṅsane̱be̱no̱ nde tobotobo ońola beso̱mbe̱, biso̱ be̱se̱ je ná di busane̱ belēdi o eyembilan a Daniel.

4. Bola eyembilan a ne̱ni Daniel a lee̱le̱no̱ ngiń’a mulema.

⁴ Bato be ngiń’a mulema be ná ba bwa bo̱ngo̱, nde ba si  mese̱le̱ ná bo̱ngo̱ beke babo̱ o bola nje e te̱nge̱n. Daniel a ta nde eso̱mb’a moto e ta ngiń’a mulema jita. Jombweye bete̱medi beba a lee̱le̱no̱ ngiń’a mulema. Nged’a boso e ta nde lambo ka mbu miba ombusa bato ba Babilon bule̱le̱ Yerusalem. Kiṅe̱ Nebukadnesar ńa Babilon a ta a nanga ndo̱ti ni pungo mo̱, jombwea njimbidi ninde̱ne̱. A ta a kwala ná babiedi bao be̱se̱, mwemba na Daniel, ba mabwabe̱ yete̱na ba si bīse̱ mo̱ ni ndo̱ti na janda lao. (Dan. 2:3-5) Daniel a ta angame̱n pomane̱ bola lambo; esibe̱ na nika, bato jita ba wusa bwabe̱. Na Daniel “ala, a so̱so̱me̱ye̱ kiṅe̱ ná a te̱se̱ye̱ mo̱ dikaki, ná a we̱le̱ bīse̱ kiṅe̱ janda la ni ndo̱ti.” (Dan. 2:16) Nik’e malee̱ ná a ta a be̱ne̱ ngiń’a mulema na dube̱. Ne̱ni e? Bibe̱l e si makwala to̱ wuma ná Daniel a ta a mátele̱ye̱ ndo̱ti. A baise̱ mako̱m mao, mena bato ba Babilon ba tano̱ ba bola mina ná Sadrak, Mesak na Abednego, “ná bakwane̱ Loba la mo̱ń ndedi ońola yen esoka.” (Dan. 2:18) Yehova alabe̱ mi mika. Na jongwane̱ la Loba, Daniel a we̱Ii bola Nebukadnesar janda la ndo̱t’ao. Daniel na mako̱m mao ba si timbi pe̱ bwabe̱.

5. O njika bete̱medi bepe̱pe̱ e tano̱ e pula ná Daniel a lee̱le̱ ngiń’a mulema e?

⁵ Son a ponda ombusa Daniel tele̱ye̱ ndo̱ti jombwea njimbidi ninde̱ne̱, a so̱be̱ o bete̱medi bepe̱pe̱ be ta be baise̱ mo̱ ngiń’a mulema. Nebukadnesar a nanga ndo̱ti nipe̱pe̱ ni ta ni pungwa mo̱. E̱n bwele bonde̱ne̱ o ni ndo̱ti. Na ngiń’a mulema, Daniel a tele̱ye̱ janda la ni ndo̱ti, a langwea pe̱ kiṅe̱ ná a me̱nde̱ boa njou na ná a si me̱nde̱ pe̱ be̱ kiṅe̱ ońola pambo a ponda po̱. (Dan. 4:25) Kiṅe̱ e wusa jo̱nge̱le̱ ná Daniel e nde musingedi, e bola pe̱ doi ná a bwabe̱. Nde Daniel a lee̱le̱ ngiń’a mulema, na mo̱ a tele̱ye̱ ni ndo̱ti.

6. Nje yongwane̱ Daniel yen ebe o be̱ ngiń’a mulema e?

⁶ Nje yongwane̱ Daniel yen ebe o be̱ ngiń’a mulema o longe̱ lao le̱se̱ e? Je ná di be̱ mbaki ná bayedi ba Daniel ba ta byembilan ba bwam ońol’ao ponda a tano̱ mūtu. Penda to̱ po̱ e titi ná ba ta ba sengane̱ byanedi Yehova a tano̱ a bola bayedi o Israel ba lee̱ mun’abu Mbend’a Loba. (Ndi. 6:6-9) Daniel a ta a bia Dom la mambenda na mape̱pe̱ mena ma ta o Mbend’a Mose; k’eyembilan a ta a bia nje mot’a Israel  eno̱ ná a da na nje a titino̱ ná a da. b (Lev. 11:4-8; Dan. 1:8, 11-13) Daniel a ta pe̱ okwa myango ma tumba la Loba, a ta pe̱ a bia nje e po̱yedi babo̱ ponda ba si sengane̱no̱ Yehova. (Dan. 9:10, 11) Mambo Daniel a kusino̱ o longe̱ lao ma boli mo̱ mbaki ná Yehova na ange̱l ao ya ngińa ba ta ba sue̱le̱ mo̱.—Dan. 2:19-24; 10:12, 18, 19.

7. Nje epe̱pe̱ yongwane̱ Daniel o be̱ne̱ ngiń’a mulema e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁷ Daniel oko nje e ta e tilabe̱ na bato̱pedi ba mudī ba Loba, name̱ne̱ pe̱ na bedinge̱ ba Yeremia. O jokwa lao, Daniel a timbi so̱ṅtane̱ ná son a ponda mukoma ma Bonayuda o Babilon mu mala bo̱. (Dan. 9:2) Daniel e̱nno̱ ne̱ni bedinge̱ ba Bibe̱l be londino̱, ye̱ke̱i te̱ nik’e boli ná a bate lakisane̱ Yehova; ba pe̱ bena ba lakisane̱ Loba na mbale̱, ba be̱n ngiń’a mulema ninde̱ne̱. (Ombwa Roma 8:31, 32, 37-39.) Omo̱ń a me̱se̱, Daniel a ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ o kane̱ Sango ao ńe o mo̱ń. (Dan. 6:10) A ta be̱ a puse̱le̱ myobe mao oboso ba Yehova, a langwea pe̱ mo̱ ne̱ni a masengano̱. A ta pe̱ a baise̱ mo̱ jongwane̱. (Dan. 9:4, 5, 19) Daniel a ta nde moto ka biso̱, a si ta so̱ a yabane̱ ngiń’a mulema. Nde, jokwa, muka na lakisane̱ la Yehova nde bongwane̱ mo̱ o be̱ne̱ y’ede̱mo.

8. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ne̱ ngiń’a mulema e?

⁸ Nje jangame̱nno̱ bola ná di be̱ne̱ ngiń’a mulema e? Bayedi basu be ná ba langwea biso̱ ná di be̱ne̱ ngiń’a mulema, nde ba titi ná ba tombe̱le̱ biso̱ y’ede̱mo, to̱ e be̱ nde ná babo̱me̱ne̱ ba be̱n mo̱. Be̱ne̱ la ngiń’a mulema le nde ka jokwa la lambo la peńa. Mbadi po̱ weno̱ ná o bia bola di lambo ńe nde ná o no̱nge ponda o jombwa nje mulēd’ango̱ a mabolano̱, nde wembilane̱ pe̱ mo̱. Mulemlem pe̱, di mokwa o be̱ne̱ ngiń’a mulema ke̱ di no̱ngi ponda o jombwa ne̱ni bape̱pe̱ ba malee̱le̱no̱ y’ede̱mo, nde jembilane̱ babo̱. Nje so̱ jokono̱ n’eyembilan a Daniel e? Kapo̱ ka mo̱, e mapula ná di bie Eyal’a Loba bwam. Jangame̱n ko̱lo̱ngo̱ne̱ o kane̱ Yehova na mulema mwe̱se̱, ná di be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na mo̱. Jangame̱n pe̱ lakisane̱ Yehova, na mbaki ná a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ponda ye̱se̱. Na nika, ponda dube̱ lasu di me̱nde̱no̱ we̱le̱be̱ o kekise̱, di me̱nde̱ lee̱le̱ ngiń’a mulema.

9. Njika minam di makusano̱ ke̱ je ngiń’a mulema e?

⁹ Di makusa minam jita ke̱ je ngiń’a mulema. Jombweye nje e po̱yedi Ben. O esukulu a tano̱ a yenga o Jaman, bato be̱se̱ ba ta nde ba dube̱ ná mambo ma wu nde na mo̱me̱ne̱, na ná nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea ebol’a weka e titi mbale̱. Buńa bō̱, a kusi epolo o te̱me̱ oboso ba klasi ńe̱se̱ o tele̱ye̱ ońola nje a dube̱no̱ ná longe̱ di wekabe̱ nde. Na ngiń’a mulema, a tele̱ye̱ dube̱ lao. Nje nik’e wanno̱ e? Ben mo̱ ná: “Mulēd’am a lambe̱ye̱ mba toi, na mo̱ a bola mūt’a klasi te̱ mapapa na bolane̱no̱ ońola ekwal’am.” Nje mako̱m ma klasi ma Ben ma bolino̱ e? Ben mo̱ ná: “Jita labu ba lambe̱ye̱ mba toi, ba sesa pe̱ mba.” Myango ma Ben mi malee̱ ná je te̱ ngiń’a mulema, bane̱ ba mabola biso̱ edube. Nika ńe pe̱ ná e duta bato ba milema mi sibi  be̱be̱ na Yehova. E te̱nge̱n so̱ ná di wase o be̱ bato be ngiń’a mulema.

10. Jemea le nde nje e?

¹⁰ Bibe̱l e yo̱ki bolane̱ eyal’a Bonahebe̱r ba tukono̱ ná “jemea” to̱ “ndol’a jemea,” o kwalea ońola ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ Loba a be̱nno̱ ońola baboledi bao. Bibe̱l e mabolane̱ pe̱ y’eyala o kwalea ońola ndolo baboledi ba Loba ba be̱nno̱ mō̱ te̱ ońola nune̱. (2 Sam. 9:6, 7) Jemea lasu le ná di bata be̱ ngińa na ponda. Jombwe nika n’eyembilan a Daniel.

11. Ne̱ni jemea la Daniel di we̱le̱be̱no̱ o kekise̱ o bodun bao e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

¹¹ Jemea la Daniel di we̱le̱be̱ o kekise̱ ngedi jita. Nde kekise̱ diwo̱ dinde̱ne̱ a kusino̱ di ta nde ke̱ a mábe̱ne̱ buka 90 ma mbu. Niponda, Babilon e ta e máno̱ngo̱be̱ na bato ba Media na Persia, e ta pe̱ e diabe̱le̱ na kiṅe̱ Dario. Bombwedi na banedi ba janea ba ta ba singe̱ Daniel, ba si ta pe̱ to̱ ba bola Loba lao edube. Ba weki so̱ mwano ná Daniel a bwabe̱. Ba tute̱le̱ kiṅe̱ o busise̱ mbenda ni we̱le̱ Daniel o kekise̱, o bia na nja a me̱nde̱no̱ be̱ jemea oteten a Loba lao na kiṅe̱. Nje ye̱se̱ Daniel a tano̱ a be̱ne̱ ná a bole o lee̱ ná e kiṅe̱ jemea, na o be̱ ka bato be̱se̱, e ta nde ná a si kane̱ Yehova o pambo a ponda ńa 30 ma mińa. Daniel a po̱si o be̱ Yehova jemea. Na nik’e bola ná a pimbabe̱ o ekukud’a ngila. Nde Yehova a boli Daniel bowe̱n ba jemea lao, na ninka ná a sungi mo̱ o midumbu ma ngila. (Dan. 6:12-15, 20-22) Ne̱ni biso̱ pe̱ jeno̱ ná di tingame̱ o be̱ Yehova jemea kapo̱ ka Daniel e?

12. Nje e boli ná Daniel a tingame̱ o be̱ Yehova jemea e?

¹² Ka nje te̱ je̱nno̱ omo̱ń, ná di be̱ Yehova jemea, jangame̱n to̱ndo̱ mo̱ na mbale̱. Daniel a ta a tingame̱ o be̱ Yehova jemea ebanja a ta a to̱ndo̱ Sango ao ńe o mo̱ń jita. Penda to̱ po̱ e titi ná Daniel a ta nde a to̱ndo̱ Yehova ońolana a ta a dutea ońola bede̱mo bao na mbadi a tano̱ a lee̱le̱ mo̱. (Dan. 9:4) Daniel a ta pe̱ a dutea ońola mambo ma bwam me̱se̱ Yehova a boledino̱ mo̱ na tumba lao, a ta pe̱ a timbise̱le̱ mo̱ masoma ońola nika.—Dan. 2:20-23; 9:15, 16.

13. (a) Ne̱ni jemea la beso̱mbe̱ basu di mawe̱le̱be̱no̱ o kekise̱ e? Bola eyembilan. (Ombwa pe̱ duta.) (b) Ka nje te̱ sinima e lee̱no̱, ne̱ni o me̱nde̱no̱ jalabe̱ yete̱na bane̱ ba baise̱ wa nga Mboṅ a Yehova i masue̱le̱ bome ba malate̱ na bome to̱ bito ba malate̱ na bito e?

 ¹³ Kapo̱ ka Daniel, beso̱mbe̱ basu be dingabe̱le̱ na bato ba si mabole̱ Yehova na bete̱sedi bao edube. Ba bato ba singe̱ ba be̱se̱ bena ba to̱ndi Loba. Bō̱ ba mabanda beso̱mbe̱ basu, o bwam ba bola ná ba si be̱ pe̱ Yehova jemea. Maka k’eyembilan nje e po̱yedi eso̱mb’a moto ewo̱ e mabelabe̱ ná Graeme, e maje̱ o Ostralia. A ta a so̱be̱ o bete̱medi ba ndutu o esukulu. Mulēdi a baise̱ bautu ba klasi ńe̱se̱ nje ba me̱nde̱no̱ bola yete̱na diko̱m labu la klasi di langwedi babo̱ ná e nde mome nu malate̱ na bome to̱ muto nu malate̱ na bito. Mulēdi a kwali ná be̱se̱ bena ba mo̱nge̱le̱ ná bedangwedi ba di diko̱m labu be bwam ba te̱me̱ o epasi ewo̱; ba pe̱ bena ba mo̱nge̱le̱ ná be bobe, ba te̱me̱ o yene̱ epasi. Graeme mo̱ ná: “O sumo te̱ biso̱ na munasango nupe̱pe̱, klasi ńe̱se̱ ńalo nde o epasi e masue̱le̱ be bedangwedi.” Nje e tombi ombusa nika e we̱le̱ jemea la Graeme na Yehova o kekise̱ na mbale̱. Mo̱ ná: “Ombusa nika, bane̱ bautu na mulēdi pe̱, ba kumo o loa biso̱. Na boli me̱se̱ ná na lingeye dube̱ lam na pī na muyao, nde ba bangi o senga.” Ne̱ni Graeme a sengino̱ e? A kwali ná: “Ye mbale̱ ná na si bo muńe̱nge̱ o loabe̱ nika, nde na ta bonam ońolana na we̱li be̱ Yehova jemea, na lingea pe̱ dube̱ lam.” c

14. O njika mbadi po̱ jeno̱ ná di tingame̱ o be̱ Yehova jemea e?

¹⁴ Kapo̱ ka Daniel, biso̱ pe̱ je ná di tingame̱ o be̱ Yehova jemea yete̱na di bati o to̱ndo̱ mo̱. Di mabata nde to̱ndo̱ Yehova ke̱ di mokwa bede̱mo bao. K’eyembilan, je ná jokwa mambo a wekino̱. (Rom. 1:20) Yete̱na o mapula bata to̱ndo̱ Yehova na bola mo̱ edube, we ná o langa milopo m’ekwali mi wuto “Mo̱ ma wekabe̱ nde e?” to̱ jombwa sinima yao. We pe̱ ná o langa nje e maso̱be̱ o kalati isadi La vie a-t-elle été créée? na Cinq questions à se poser sur l’origine de la vie. Maka nje Esther, eso̱mb’a munańango e maje̱ o Danmark, a kwalino̱ jombwea yi kalati: “Beteledi yi kalati i mabolano̱ be bwam jita. I si malangwea wa nje wangame̱nno̱ dube̱; i matele̱ye̱ nde mambo, nde yese̱le̱ ná wame̱ne̱ o no̱nge bedomsedi.” Munasango Ben ńena di to̱pedino̱ omo̱ń, mo̱ ná: “Yi kalati youse̱ dube̱ lam jita. I boli mba mbaki ná Loba nde a weki longe̱.” Ombusa wa jokwa yi kalati, ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ be̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ na ben byala ba Bibe̱l: “Wa, a Sango asu na Loba lasu, o dongame̱n o kusa sesa n’edube na ngińa; ebanja wa nde o weki mambo me̱se̱, ońola jemea lo̱ngo̱ nde meno̱, ma wekabe̱no̱ pe̱.”—Bbī. 4:11. d

15. O njika mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná jouse̱ diko̱m lasu na Yehova e?

¹⁵ Mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná di bata to̱ndo̱ Yehova ńe nde ke̱ joko longe̱ la Mun’ao, Yesu. Samira, eso̱mb’a munańango e maje̱ o Jaman, a boli nika. Mo̱ ná: “Na bati o bia Yehova tongwea na Yesu.” Ponda a tano̱ muna, e ta mo̱ ndutu o so̱ṅtane̱ ná Yehova e ná a be̱ne̱ besengedi. Nde a ta a so̱ṅtane̱ nje Yesu mo̱ a tano̱ a senga. A bati ná: “Na ta na to̱ndo̱ Yesu ebanja a ta muyao, a ta pe̱ a to̱ndo̱ bana.”  Nika a tano̱ a bata bia Yesu, nika pe̱ nde a tano̱ a bata bia na to̱ndo̱ Yehova. Ońola nje e? Mo̱ ná: “Son na son, na botedi so̱ṅtane̱ ná Yesu a membilane̱ nde Sango ao o mbadi ńe ná ke̱nge̱nge̱. Ba be̱n mambo jita me bowan. Na so̱ṅtane̱ ná njo̱m po̱ ońola nje Yehova a lomno̱ Yesu o wase ńe nde ná bato ba we̱le̱ bia Yehova bwam.” (Yohane 14:9) O mapula te̱ jouse̱ diko̱m lo̱ngo̱ na Yehova, we ná o no̱ngo̱ ponda o jokwa nje ye̱se̱ weno̱ ná wokwa jombwea Yesu. O boli te̱ nika, o me̱nde̱ bata to̱ndo̱ Yehova, o tingame̱ pe̱ o be̱ mo̱ jemea.

16. Nje di matombwane̱no̱ ke̱ je jemea e? (Myenge 18:26; Mika 6:8)

¹⁶ Bato bena be jemea ba yo̱ki be̱ne̱ mako̱m ma bwam, mena me pe̱ babo̱ jemea. (Rut 1:14-17) Omo̱ń a nika, ba bena be Yehova jemea be ná ba be̱ne̱ musango ma teten. Ońola nje e? Ońolana Yehova a kakane̱ o be̱ jemea na ba be mo̱ jemea. (Langa Myenge 18:26; Mika 6:8.) Dutea te̱ ná, to̱ná jeno̱ bosadi jita kobisan na Muweked’asu ńena ńe nde Loba la ngum, a kakane̱ o to̱ndo̱ biso̱ o bwindea! Di be̱n pe̱ te̱ mulatako ma batabata na Yehova, kekise̱ to̱ diwo̱, musingedi to̱ mō̱, to̱ mo̱me̱ne̱ kwedi, ba titi ná ba pandise̱ biso̱ etum na ndol’a Loba. (Dan. 12:13; Lukas 20:37, 38; Rom. 8:38, 39) Ye so̱ mweńa jita ná jembilane̱ Daniel, di tingame̱ pe̱ o be̱ Yehova jemea!

17-18. Njika mambo mape̱pe̱ jeno̱ ná jokwa tongwea na Daniel e?

¹⁷ O din jokwa, di kwaledi nde ońola bede̱mo ba Daniel beba buka te̱. Nde di be̱n mambo mape̱pe̱ jeno̱ ná jokwa tongwea na mo̱. K’eyembilan, Yehova a boli ná Danie̱l e̱ne̱ me̱ne̱, a nange pe̱ ndo̱ti, a bola pe̱ ná a be̱ ńai eno̱ ná a we̱le̱ tele̱ye̱ bedinge̱. Jita la be bedinge̱ di málonda. Bepe̱pe̱ be mabola beteledi ba mambo ma me̱nde̱ bolane̱ son a ponda, mena ma me̱nde̱ tape̱ moto te̱ o wase.

¹⁸ O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ kwalea ońola bedinge̱ beba be tilabe̱ o kalat’a Daniel. So̱ṅtane̱ la be bedinge̱ le ná longwane̱ biso̱ be̱se̱, beso̱mbe̱ na badun, o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam o nin we̱nge̱. Di so̱ṅtane̱ di me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱ o bata be̱ne̱ ngiń’a mulema na o tingame̱ o be̱ Yehova jemea, ná di we̱le̱ be̱ be̱be̱ ońola mambo ma me̱nde̱ bolane̱ son a ponda.