MULOPO MA JOKWA 34
Di busane̱ belēdi o bedinge̱ ba Bibe̱l
“Badibie̱ ba me̱nde̱ so̱ṅtane̱.”—DAN. 12:10.
MWENGE 98 Betiledi be wu nde na Loba
EBONGOLO a
1. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o to̱ndo̱ jokwa bedinge̱ ba Bibe̱l e?
ESO̱MB’A munasango e mabelabe̱ ná Ben e kwali ná: “Na to̱ndi jokwa bedinge̱ ba Bibe̱l.” Mo̱ we jo̱nge̱le̱ diwo̱ na mo̱ e? Nga o mo̱nge̱le̱ nde ná bedinge̱ ba Bibe̱l be ndutu jita o so̱ṅtane̱ e? We pe̱ to̱ ná wo̱nge̱le̱ ná jokwa la bedinge̱ di mawo̱lisane̱. Nde we ná o tukwa jo̱nge̱le̱, ke̱ o so̱ṅtane̱ ońola nje Yehova a bolino̱ ná be tilabe̱ o Eyal’ao.
2. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?
2 O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ońola nje jangame̱nno̱ jokwa bedinge̱ ba Bibe̱l, na ne̱ni jeno̱ ná jokwa mo̱. Ombusa nika di me̱nde̱ jombwea bedinge̱ beba ba kalat’a Daniel, ná je̱ne̱ ne̱ni so̱ṅtane̱ lao leno̱ ná longwane̱ biso̱ we̱nge̱.
OŃOLA NJE JANGAME̱NNO̱ JOKWA BEDINGE̱ BA BIBE̱L E?
3. Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di mapula so̱ṅtane̱ bedinge̱ ba Bibe̱l e?
3 Di be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ yete̱na di mapula so̱ṅtane̱ bedinge̱ ba Bibe̱l. Di no̱nge yen eyembilan: we o wala o lo̱ndo̱ o mundi o si bino̱, nde diko̱m lena le o die̱le̱ wa di bi mu mundi bwam. Di diko̱m di bi ná te̱ite̱i owe̱ni bińo̱ leno̱ na owe̱ni ngea te̱ e malane̱no̱. Ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ jita ná diko̱m lo̱ngo̱ lemedi o die̱le̱ wa! Mulemlem pe̱, Yehova a bi o njika ponda jeno̱, na nje kie̱le̱ ni maye̱ e mawanano̱. Ná di so̱ṅtane̱ so̱ bedinge̱ ba Bibe̱l, jangame̱n baise̱ Yehova jongwane̱ lao, na sibise̱ la ńolo.—Dan. 2:28; 2 Pet. 1:19, 20.
4. Ońola nje Yehova a bolino̱ ná bedinge̱ be tilabe̱ o Eyal’ao e? (Yeremia 29:11) (Ombwa pe̱ duta.)
4 Ka sango a muna to̱ ńango a muna ńa bwam te̱, Yehova a mapula ná bana bao ba be̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam. (Langa Yeremia 29:11.) Nde diwengisan na bayedi, Yehova mo̱ e ná a bīse̱ ná te̱ite̱i ne̱ni kie̱le̱ ni maye̱ e me̱nde̱no̱ be̱. A boli ná bedinge̱ be tilabe̱ o Eyal’ao, ná di we̱le̱ bia mambo ma mweńa obiana ma mabolane̱. (Yes. 46:10) Bedinge̱ ba Bibe̱l be nde mabea ma bwam ma mawe̱ na Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń. Nde ne̱ni weno̱ ná o be̱ mbaki ná nje Bibe̱l e mabīse̱no̱ e me̱nde̱ londa na mbale̱ e?
5. Nje beso̱mbe̱ beno̱ ná bokwa n’eyembilan a Max e?
5 Beso̱mbe̱ basu be yo̱ki dingabe̱le̱ o esukulu na bato bena ba si mabole̱ Bibe̱l edube. Nje ba bato ba makwalano̱ na bedangwedi babu, ye ná e de̱ penda o mulema ma eso̱mbe̱ ye Mboṅ a Yehova. Jombweye nje e po̱yedi munasango nu mabelabe̱ ná Max. Mo̱ ná: “Ke̱ na dia o esukulu, na botedi baise̱ mbame̱ne̱ nga nje bayedi bam ba tano̱ ba lee̱ mba ye mbale̱, na baise̱ pe̱ mbame̱ne̱ nga Bibe̱l e wu nde na Loba.” Nje bayedi bao ba bolino̱ e? Mo̱ ná: “Ba no̱ngi mambo na pī, to̱ná na bino̱ ná nik’e ta e takise̱ babo̱.” Bayedi ba Max ba bolane̱ Bibe̱l o jalabe̱ myuedi mao. Max mo̱me̱ne̱ pe̱ a boli lambo. A kwali ná: “Na no̱ngi ponda o jokwa bedinge̱ ba Bibe̱l, na langwea pe̱ beso̱mbe̱ bepe̱pe̱ nje na tano̱ nokwa.” Nje nik’e wanno̱ e? Max mo̱ ná: “Ombusa nika, na ta mbaki ná Bibe̱l e wu nde na Loba!”
6. Yete̱na penda ńe wa oteten nje wangame̱nno̱ bola e, ońola nje pe̱ e?
6 Yete̱na kapo̱ ka Max, wa pe̱ o botedi baise̱ wame̱ne̱ nga nje ye o Bibe̱l ye mbale̱, o si bwa iso̱n. Nde ye mweńa ná o pomane̱ bola lambo jombwea nika. Penda ńe nde ka mangiledi. Mangiledi me ná ma ńamse̱ lambo la tiki son na son, yete̱na moto a si boli to̱ lambo. Ná o bo̱le̱ penda ńe ná ni ńamse̱ dube̱ lo̱ngo̱, wangame̱n baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na dube̱ nje Bibe̱l e makwalano̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱ e?’ Yete̱na o titi mbaki na nika, e mapula ná wokwe bedinge̱ ba Bibe̱l bena be málonde̱. Ne̱ni weno̱ ná o bola nika e?
NE̱NI JOKWA BEDINGE̱ BA BIBE̱L
7. Njik’eyembilan Daniel a dīno̱ jombwea ne̱ni jokwa bedinge̱ e? (Daniel 12:10) (Ombwa pe̱ duta.)
7 Daniel a dī eyembilan a bwam jombwea ne̱ni jokwa bedinge̱. Njo̱m a bwam nde e ta e tute̱le̱ Daniel a jokwa bedinge̱; a ta a pula bia mbale̱. Daniel a ta pe̱ a sibise̱ ńolo, a ta emba ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ ba bena ba bi mo̱, ba mabupe̱ pe̱ bete̱sedi bao, o be̱ne̱ so̱ṅtane̱. (Dan. 2:27, 28; langa Daniel 12:10.) Daniel a lee̱ ná a ta a sibise̱ ńolo ońolana a baise̱ Yehova jongwane̱. (Dan. 2:18) Daniel a ta pe̱ iwiye̱ o jokwa. A po̱ngi muwaso o mongo ma Betiledi mena ma ta ni ponda. (Yer. 25:11, 12; Dan. 9:2) Ne̱ni weno̱ ná wembilane̱ Daniel e?
8. Ońola nje bato bō̱ ba mokwano̱ bedinge̱ ba Bibe̱l e, nde nje biso̱ jangame̱nno̱ bola e?
8 Ombwea njo̱m i matute̱le̱ wa o jokwa bedinge̱. Mo̱ ńo̱ng’a bia mbale̱ nde e matute̱le̱ wa o jokwa bedinge̱ ba Bibe̱l e? Yete̱na e, Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ wa. (Yohane 4:23, 24; 14:16, 17) Ońola njika njo̱m ipe̱pe̱ bato bō̱ ba mokwano̱ bedinge̱ ba Bibe̱l e? Bō̱ ba mabola nde nika na jo̱nge̱le̱ ná be ná ba so̱ mboṅ i malee̱ ná Bibe̱l e si wu na Loba. Ba mo̱nge̱le̱ ná yete̱na ba so̱i yi mboṅ, be so̱ ná ba te̱se̱ na babo̱me̱ne̱ nje ye bwam na nje ye bobe. Nde, njo̱m a bwam nde ńangame̱n tute̱le̱ biso̱ o jokwa bedinge̱. Ná di so̱ṅtane̱ bedinge̱ ba Bibe̱l, e mapula pe̱ ná di be̱ne̱ ede̱mo a mweńa ewo̱.
9. Njik’ede̱mo jangame̱nno̱ be̱ne̱ ná di so̱ṅtane̱ bedinge̱ ba Bibe̱l e? Bola beteledi.
9 Be̱ne̱ sibise̱ la ńolo. Yehova a kakane̱ o jongwane̱ ba bena ba sibise̱ ńolo. (Yak. 4:6) Jangame̱n so̱ kane̱ mo̱ ná ongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ bedinge̱ ba Bibe̱l. Jangame̱n pe̱ jemba ná di be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la mūt’a jemea na jangwa ńena a mabolane̱no̱ o bola biso̱ da la mudī o ponda ni te̱nge̱n. (Lukas 12:42) Yehova e nde Loba la o̱da, e te̱nge̱n so̱ ná a bolane̱ nde ngea po̱ o jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ mbale̱ i maso̱be̱ o Eyal’ao.—1 Kor. 14:33; Efe. 4:4-6.
10. Nje myango ma Esther mi malee̱no̱ wa e?
10 Be̱ iwiye̱ o jokwa. Po̱so̱ edinge̱ ewo̱, o po̱nge pe̱ muwaso ońol’ao. Nika nde munańango nu mabelabe̱ ná Esther a bolino̱. A ta a pula bata so̱ṅtane̱ bedinge̱ jombwea po̱ la Mesia. Mo̱ ná: “Ke̱ na be̱n 15 la mbu, na botedi wasa mboṅ i malee̱ ná be bedinge̱ be tilabe̱ nde na mbale̱ obiana Yesu a mapo̱ o wase.” Nje okono̱ o bolanga bao jombwea m’bo̱m ma kalati mi so̱be̱ o Munja-ma-wanga e boli ná a be̱ mbaki na nika. A kwali ná: “M’bo̱m ma kalati mō̱ mi tilabe̱ nde obiana Yesu a mapo̱ o wase, bedinge̱ be maso̱be̱ oten be wu so̱ nde na Loba.” Esther embi ná: “E puli ná na lange mambo ngedi jita obiana na maso̱ṅtane̱ mo̱.” Nde e muńe̱nge̱ ná a po̱ngi mi miwe̱n. Ombusa mo̱ jokwa na iwiye̱ bedinge̱ ba Bibe̱l bō̱, a kwali ná: “Na we̱li je̱ne̱ na mbame̱ne̱ ná nje Bibe̱l e makwalano̱ ye mbale̱!”
11. Nje di matombwane̱no̱ ke̱ je mbaki ná nje e tilabe̱ o Bibe̱l ye mbale̱ e?
11 Ponda di me̱ne̱no̱ ne̱ni bedinge̱ bō̱ be o Eyal’a Loba be londino̱, di mabata lakisane̱ Yehova na mbadi a madie̱le̱no̱ biso̱. Omo̱ń a nika, bedinge̱ ba Bibe̱l be mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ dipita ońola kie̱le̱ ni maye̱, to̱ na mitakisan di be̱nno̱ o nin we̱nge̱. Di kwaleye son ońola bedinge̱ beba be tilabe̱ o kalat’a Daniel, bena be o londe̱ o nin we̱nge̱. Di so̱ṅtane̱ te̱ be bedinge̱, nika ńe ná ńongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam.
NJIKA NGIŃA EDING’A MATANGA M’EYE̱I NA WEYA E BE̱NNO̱ OMO̱Ń ANGO̱ E?
12. Matanga ma “eye̱i e pungo na weya” me nde eyemban a nje e? (Daniel 2:41-43)
12 Langa Daniel 2:41-43. O ndo̱ti Daniel a tele̱ye̱no̱ kiṅe̱ Nebukadnesar, njimbidi ńena kiṅe̱ ńe̱nno̱ e ta e be̱ne̱ matanga ma “eye̱i e pungo na weya.” Di kobisane̱ te̱ y’edinge̱ na bedinge̱ bepe̱pe̱ be maso̱be̱ o kalat’a Daniel na ńa Bebīsedi, di maso̱ṅtane̱ ná ma matanga me nde eyemban a janea la Inglisi na Amerika, lena le janea le ngińa buka me̱se̱ o wase o nin we̱nge̱. Daniel a kwali ná di janea di me̱nde̱ be̱ “epasi ngińa, epasi pe̱ bo̱bo̱.” Ońola nje di me̱nde̱no̱ bo̱bo̱ epasi ewo̱ e? Ońolana bato be owas’ao bena be ka weya, ba meka ná di janea di bolane̱ ngiń’ao ńe̱se̱. b
13. Njika mbal’a mweńa di mabusane̱no̱ o jokwa la yen edinge̱ e?
13 Di mokwa mbale̱ ye mweńa o beteledi Daniel a bolino̱ jombwea je̱ne̱ne̱ la ni njimbidi, tobotobo jombwea matanga mao. Ńaboso, janea la Inglisi na Amerika di lee̱le̱ ná le ngińa jita. K’eyembilan, ma matumba mabane̱ ma ta o muso̱ngi ma matumba mena ma buki o Bila ba wase ńe̱se̱ baboso na be londe̱ beba. Nde, di janea di bo̱lo̱ne̱ ngiń’ao, di me̱nde̱ pe̱ benga bo̱lo̱ne̱ mo̱ ebanja bato be owas’ao ba mana oteten abu, ba mate̱nge̱ne̱ pe̱ banedi. Ni londe̱ iba, janea la Inglisi na Amerika nde le janea disukan di me̱nde̱ janeye̱ wase obiana Janea la Loba di mapo̱ o bo̱le̱ manea ma bato ba benama me̱se̱. To̱ná matumba mape̱pe̱ ma mate̱nge̱ne̱no̱ janea la Inglisi na Amerika ponda iwo̱, ma si me̱nde̱ no̱ngo̱ epol’ao. Di bi nde nika ońolana “dale” lena le eyemban a Janea la Loba, di me̱nde̱ bule̱le̱ matanga ma ni njimbidi, mena me nde di janea la Inglisi na Amerika.—Dan. 2:34, 35, 44, 45.
14. Ne̱ni so̱ṅtane̱ la edinge̱ jombwea matanga m’eye̱i na weya leno̱ ná longwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e?
14 Mo̱ we mbaki ná eding’a Daniel e makwaleye̱ ońola matanga m’eye̱i na weya ye mbale̱ e? Yete̱na e, nik’e me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mbadi o madie̱le̱no̱ longe̱ lo̱ngo̱. O si me̱nde̱ soke̱ wame̱ne̱ o muwaso ma mo̱ni to̱ ma bema, kana o bino̱ ná son a ponda nin wase e me̱nde̱ ńamsabe̱. (Lukas 12:16-21; 1 Yohane 2:15-17) So̱ṅtane̱ la yen edinge̱ di me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ wa o je̱ne̱ mweńa ma ebol’a dikalo na ya lee̱. (Mat. 6:33; 28:18-20) Ombusa wa jokwa yen edinge̱, baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ bedomsedi bam be malee̱ ná ne mbaki ná son a ponda Janea la Loba di mala bo̱le̱ manea ma bato me̱se̱ e?’
NJIKA NGIŃA EDING’A “KIṄ’A PONGO” NA “KIṄ’A MIKONDO” E BE̱NNO̱ OMO̱Ń ANGO̱ E?
15. Ba nja be “kiṅ’a pongo” na “kiṅ’a mikondo” o nin we̱nge̱ e? (Daniel 11:40)
15 Langa Daniel 11:40. Kalat’a Daniel epasi 11 e makwalea ońola kiṅe̱ iba, to̱ manea, mena ma mane̱ ońolana diwo̱ te̱ di mapula be̱ janea le ngińa buka me̱se̱ o wase. Di kobisane̱ te̱ y’edinge̱ na bepe̱pe̱ be o Bibe̱l, di maso̱ṅtane̱ ná Rusia na balate̱ na mo̱ nde be “kiṅ’a pongo,” na ná janea la Inglisi na Amerika nde le “kiṅ’a mikondo.” c
16. Nje baboledi ba Loba ba maje̱ o bepolo be owas’a doi la byanedi la “kiṅ’a pongo” ba malembe̱no̱ e?
16 Baboledi ba Loba bena ba maje̱ o bepolo be owas’a doi la byanedi la “kiṅ’a pongo” ba matakisabe̱ na ni kiṅe̱. Mboṅ a Yehova iwo̱ i dipabe̱, i we̱le̱be̱ pe̱ o beboa ońola dube̱ labu. O mulopo ná mitakisan mi mawe̱ na “kiṅ’a pongo” mi bwese̱ bonasango asu bo̱ngo̱, mi membe̱ nde dube̱ labu. Ońola nje e? Ońolana bonasango asu ba bi ná mitakisan mi mako̱ye̱ baboledi ba Loba mi malondise̱ nde y’eding’a Daniel. d (Dan. 11:41) Bia la nika le ná longwane̱ ná dipita lasu di bate be̱ ngińa, di benge pe̱ bolea Yehova na jemea.
17. Njika mitakisan baboledi ba Loba ba lembe̱no̱ owas’a byanedi ba “kiṅ’a mikondo” e?
17 O ponda ni tombi, “kiṅ’a mikondo” pe̱ e takise̱ baboledi ba Yehova. K’eyembilan, o pond’a Bila ba wase ńe̱se̱ baboso na be londe̱ beba, bonasango jita ba we̱le̱be̱ o beboa ońolana ba bangi wala o bila, bana ba Mboṅ a Yehova bō̱ pe̱ ba pangabe̱ o besukulu ońolana ba bangi soma dibato la ńungu. Min mimbu mi tombi, jemea la baboledi ba Yehova bena ba maje̱ o bekombo be owas’a byanedi ba kiṅ’a mikondo di we̱le̱be̱ o kekise̱ o mbadi ipe̱pe̱. K’eyembilan, o pond’a mpo̱so̱ko, ye ná e po̱ ná kriste̱n e be̱ne̱ ńo̱ng’a sue̱le̱ mot’a politik mō̱. To̱ná e si malano̱ o mpo̱so̱ko, ńe ná ńo̱nge̱le̱ ná mot’a politik mō̱ e bwam buka nupe̱pe̱. Nde ye mweńa jita ná di si no̱ngo̱ dongo o politik, e be̱ o bebolo, o mo̱nge̱le̱, to̱ o besengedi.—Yohane 15:18, 19; 18:36.
18. Ne̱ni di me̱ne̱no̱ bwemba bwe oteten a “kiṅ’a pongo” na “kiṅ’a mikondo” e? (Ombwa pe̱ duta.)
18 Ba bena ba si dube̱ bedinge̱ ba Bibe̱l be ná ba no̱ngo̱ mutaka jita ke̱ ba me̱ne̱ “kiṅ’a mikondo” e ‘mabwemane̱’ na “kiṅ’a pongo.” (Dan. 11:40) Yi kiṅe̱ ibane̱ i be̱n ko̱s’a mabumbe yena i dongame̱n o ńamse̱ wase ńe̱se̱. Nde di bi ná Yehova a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná nik’e bolane̱. (Yes. 45:18) O mulopo so̱ ná bosinga bwe oteten a “kiṅ’a pongo” na “kiṅ’a mikondo” bo bole ná di bwe kie̱le̱ ni maye̱ bo̱ngo̱, bo mouse̱ nde dube̱ lasu. Nik’e malee̱ nde ná su la nin wase lā be̱be̱.
DI BENGE JOKWA BEDINGE̱ BA BIBE̱L
19. Nje jangame̱nno̱ bia jombwea bedinge̱ ba Bibe̱l e?
19 Di si bi ne̱ni bedinge̱ ba Bibe̱l bō̱ be me̱nde̱no̱ londa. To̱ muto̱ped’a mudī Daniel pe̱ a si ta a so̱ṅtane̱ nje ye̱se̱ a tilino̱. (Dan. 12:8, 9) Nde seto̱ ońolana di si maso̱ṅtane̱ bwambwam ne̱ni eding’a Bibe̱l ewo̱ e me̱nde̱no̱ londa, nde nik’e mapulano̱ kwala ná e si me̱nde̱ londa. Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bīse̱ biso̱ nje jangame̱nno̱ bia, ná te̱ite̱i o ponda ni te̱nge̱n, ka nje te̱ a bolino̱ o pond’a kwaṅ.—Amos 3:7.
20. Njika bedinge̱ ba Bibe̱l be mubisane̱ be male̱ londe̱ son a ponda e, nje pe̱ jangame̱nno̱ benga bola e?
20 Son a ponda, matumba ma me̱nde̱ kwala ná “musango na mbo̱le̱.” (1 Tes. 5:3) Denge̱, manea ma politik ma me̱nde̱ yo̱mbea ebasi e kwedi, ma ńamse̱ mo̱. (Bbī. 17:16, 17) Ombusa nika, ma me̱nde̱ ko̱ye̱ tumba la Loba. (Hes. 38:18, 19) Nika ńe̱se̱ e me̱nde̱ so̱ walane̱ biso̱ o bila besukan, bila ba Armagedon. (Bbī. 16:14, 16) Je ná di be̱ mbaki ná ma mambo ma mala bolane̱ son a ponda. Nde obiana nik’e mabolane̱, di benge timbise̱le̱ Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń masoma, tongwea na jokwa bedinge̱ ba Bibe̱l na jongwane̱ pe̱ bape̱pe̱ o bola mulemlem.
MWENGE 95 Mwe̱ne̱n mu mabenga pańa
a To̱ná bete̱medi ba nin wase be mabatano̱ nde be̱ bobe, biso̱ je ná di be̱ mbaki ná kie̱le̱ ńe bonam ńe o jenge̱le̱ biso̱. Jokwa la bedinge̱ ba Bibe̱l nde di mabole̱ biso̱ ni mbaki. Din jokwa di me̱nde̱ bola biso̱ njo̱m iwo̱ yangame̱n tute̱le̱ biso̱ o jokwa bedinge̱ ba Bibe̱l. Di me̱nde̱ pe̱ jombwea bedinge̱ beba be tilabe̱ o kalat’a Daniel na tombwane̱ di mabusane̱no̱ ke̱ di so̱ṅtane̱ mo̱.
b Ombwa mulopo ma jokwa “Jéhovah révèle ce qui ‘doit arriver bientôt,’” mon. 7-9, o Njongo a Betatedi ńa fre̱nsi ńa 15 ma Eso̱pe̱so̱pe̱ 2012.