1-2. (a) Nje bamuloloma balalo ba Yesu ba tano̱ bangame̱n bola e, ne̱ni pe̱ ba bolino̱ nika e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

OMBUSA bolise̱ la Pasa ńa 32 P.A., Petro, Yakobo, na Yohane, ba kusi je̱ne̱ la betańsedi. O sas’a mudongo munde̱ne̱ mō̱, yen ebe mudongo ma Hermon, Yesu a ta a tukwabe̱ oboso babu. “Boso bao bo ta bo pańa ka wei, mbo̱t’ao pe̱ e timba na we̱le̱te̱te̱ ka mwaye.” (Mat. 17:1-4) Ke̱ di je̱ne̱ di nibo̱, bamuloloma ba sengi Loba a makwala ná: “Nun nde e Mun’am ńa ndolo na do̱lisanno̱; bińo̱ sengane̱ mo̱!” (Mat. 17:5) Mbadi ńena ban bamuloloma balalo ba die̱le̱no̱ longe̱ labu ombusa nika, e lee̱ ná ba sengane̱ Yesu. Biso̱ pe̱ di mapula jembilane̱ babo̱.

² O jokwa di se̱le̱, je̱n ná di s’angame̱n bola mambo mō̱ yete̱na di mapula lee̱ ná di masengane̱ doi la Yesu. O din jokwa, di mala jombwea mambo maba Yesu a kwalino̱ ná jangame̱n bola.

3. Bupisane̱ Mateo 7:13, 14, nje jangame̱nno̱ bola e?

³ Langa Mateo 7:13, 14. Maka ná Yesu a kwaledi nde ońola myna miba mena mi malane̱ o ngea iba ye diwengisan, nika ńe nde ngea ni “tindam” na ni “walame̱n.” Ngea nipe̱pe̱ e titi. Biso̱me̱ne̱ nde jangame̱n po̱se̱ o njika mo̱ di me̱nde̱no̱ dangwa. Be bedomsedi nde be buki be̱se̱ di me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ o longe̱, ebanja mo̱ nde be me̱nde̱ bole̱ biso̱ longe̱ la bwindea.

4. Ne̱ni weno̱ ná o tele̱ye̱ ngea ni “tindam” e?

⁴ Di si dimbwea ná diwengisan le oteten a ma mangea  maba. Bato be jita o ngea ni “tindam” ońolana e bo̱bi o dangwa oten. Nje ye bobe ye nde ná ba mapo̱so̱ ja o ni ngea, na bupe̱ pe̱ dimuti le oten. Ba si memba ná Satan Diabolo nde a matute̱le̱ bato o dangwa oten, na ná o sukan, e me̱nde̱ nde walane̱ babo̱ o kwedi.—1 Kor. 6:9, 10; 1 Yoh. 5:19.

5. Njika miwe̱n bō̱ ba po̱ngino̱ ná ba so̱ ngea ni “walame̱n” na ná ba dangwe pe̱ oten e?

⁵ Diwengisan na ngea ni “tindam,” nine̱ ngea e “walame̱n,” Yesu a kwali pe̱ ná ngusu nde i maso̱ mo̱. Ońola nje e? Maka ná o mwemba mu bupe̱, Yesu ome̱le̱ bokwedi bao te̱nge̱ne̱ bato̱pedi ba mudī ba lobango. (Mat. 7:15) E makwalabe̱ ná bebwea ba bebasi be, jita labu pe̱ di makwala nde ná ba mokwe̱le̱ nde mbale̱. Kana bebasi beno̱ so̱ jita, nik’e mapambilane̱ bato, to̱so̱ e mabo̱bise̱ babo̱ ńai ńena ba si mapo̱ngo̱no̱ pe̱ miwe̱n o so̱ ngea ni malane̱ o longe̱. Nde ni ngea ńe ná e so̱be̱. Yesu a kwali ná: “Lo jai te̱ o eyal’am, ke̱ le nde bokwedi bam na mbale̱, lo me̱nde̱ bia mbale̱, nde mbale̱ e me̱nde̱ timbise̱ bińo̱ wonja.” (Yohane 8:31, 32) Nje ye bwam ye nde ná bińo̱ lo si bupe̱ dimuti, o diwengisan, lo wasi mbale̱. Lo botedi jokwa Eyal’a Loba na iwiye̱ o bia nje a mengane̱no̱ biso̱, na bińo̱ lo we̱le̱ belēdi ba Yesu o ebolo. O sumo te̱ nika, loko ná Yehova a mapula ná lo si bupe̱ belēdi ba ebasi e kwedi, nde ná lo si no̱ngo̱ pe̱ to̱ dongo o ngando to̱ o beboledi bena be titi mulatako na Betiledi. Bińo̱ le̱n pe̱ ná wana la mawengisan o longe̱ lańu o bwam ba do̱lisane̱ Yehova le ná di wanea bińo̱ mitakisan. (Mat. 10:34-36) Yen ebe e si ta bu o wana ma mawengisan. Nde lo si bo̱bise̱, ońolana lo to̱ndi Sango ańu ńe o mo̱ń, lo mapula pe̱ do̱lisane̱ mo̱. E se̱ muńe̱nge̱ a mabwane̱no̱ bińo̱ e!—Min. 27:11.

6. Bupisane̱ Myenge 119:9, 10, 45, 133, nje ye ná yongwane̱ biso̱ o benga ja o ngea ni walame̱n e?

⁶ Kana jāno̱ o ngea ni malane̱ o longe̱, nje ye ná yongwane̱ biso̱ o benga dangwa oten e? Jombweye yen eyembilan. O bekombo bō̱, ba yo̱ki longa ko̱to̱ o dinge̱le̱ mangea ma walame̱n mena me o midongo o bwam ba tata badue̱ mitoa. Ni ko̱to̱ e meka ná bato ba ko̱ o m’beṅsan. To̱ moto a si me̱nde̱ kwala ná ni ko̱to̱ e meka mo̱ o be̱ wonja! Bete̱sedi ba Yehova bena be maso̱be̱ o Bibe̱l be nde ka ni ko̱to̱. Be mongwane̱ nde biso̱ o benga ja o ngea ni walame̱n.—Langa Myenge 119:9, 10, 45, 133.

7. Ne̱ni beso̱mbe̱ bangame̱nno̱ je̱ne̱ ngea ni walame̱n e?

⁷ A beso̱mbe̱, mo̱ lo yo̱ki nde je̱ne̱ ponda iwo̱ biana bete̱sedi ba Yehova be makaka bińo̱ e? Nika nde Satan a mapulano̱ ná bińo̱ lo̱nge̱le̱. A mapula ná bińo̱ lo soke̱ nde mo̱nge̱le̱ mańu o mambo mena ba be o dangwe̱ o ngea ni tindam beno̱ bola, biana babo̱ nde ba be̱n longe̱ la bwam. Ńo̱ng’ao ńe nde ná bińo̱ lo̱nge̱le̱ ná lo titi bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱, diwengisan na mako̱m mańu m’esukulu, to̱so̱ bato bena lo me̱ne̱no̱ o inte̱rne̱t. Satan a mapula ná bińo̱ lo̱nge̱le̱ ná bete̱sedi ba Yehova be meka bińo̱ o bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱ na mbale̱. * Nde lo si dimbea:  Satan a si mapula ná ba be o dangwe̱ o nge’ao ba bie owe̱ni ni ngea e malane̱no̱ babo̱. Nde o mune̱ mudi, Yehova mo̱ a mapula ná o bie ná longe̱ lo̱ngo̱ di me̱nde̱ be̱ bwam yete̱na o jai o ngea ni malane̱ o longe̱.—Mye. 37:29; Yes. 35:5, 6; 65:21-23.

8. Nje eyembilan a Olaf yeno̱ ná yokwe̱le̱ beso̱mbe̱ e?

⁸ Maka nje eyembilan a eso̱mbe̱ ewo̱ e belabe̱ ná Olaf yeno̱ ná yokwe̱le̱ wa. * Mako̱m mao m’esukulu ma keki ńakisane̱ mo̱ o wite̱ musonje. Ponda a tele̱ye̱no̱ babo̱ ná Mboṅ a Yehova i madie̱le̱ nde longe̱ labu kaponda bete̱sedi ba Bibe̱l, ngo̱ndedi iwo̱ ya klas’ao i tiki nde mo̱ ńolo ná emeye o nangane̱ babo̱. To̱ na nika Olaf a si bo̱bise̱. Nde seto̱ mi mitakisan buka te̱ nde a lembe̱no̱. Mo̱ ná: “Balēdi bam ba keki o ńakisane̱ mba ná nale o universite, ońolana na boli te̱ nika bato ba me̱nde̱ bola mba edube. Ba langwedi mba ná na si boli te̱ nika, na si  me̱nde̱ kusa ebol’a bwam to̱ be̱ bonam.” Nje yongwane̱ Olaf o lembe̱ mi mińakisan e? Mo̱ ná: “Na bati be̱ batabata na belongi ba mwemba mam. Ba timbi nde ka mbia mam. Na bati pe̱ jokwa Bibe̱l na iwiye̱. Jokwa la njiba longwane̱ mba o bata be̱ mbaki ná mbale̱ ni. Nik’e boli ná na no̱nge bedomsedi be bam o bolea Yehova.”

9. Nje ba ba mapule̱ je̱ o ngea ni walame̱n bangame̱nno̱ bola e?

⁹ Satan a mapula ná o si dangwa pe̱ o ngea ni malane̱ o longe̱. A mapula nde ná o dangwe o ngea ni tindam ni “malane̱ o dibumbe,” owe̱ni bato jita ba maso̱be̱no̱. (Mat. 7:13) Nde di me̱nde̱ ja o ngea ni walame̱n yete̱na di bengi sengane̱ Yesu, na je̱ne̱ pe̱ ni ngea ka ni ni matate̱ biso̱. Jombweye so̱ lambo dipe̱pe̱ Yesu a kwalino̱ ná jangame̱n bola.

10. Bupisane̱ Mateo 5:23, 24, nje Yesu a kwalino̱ ná jangame̱n bola e?

¹⁰ Langa Mateo 5:23, 24. Owan, Yesu e o kwalea ońola lambo diwo̱ lena di ta mweńa jita ońola Bonayuda. Dutea te̱ ná moto mō̱ e o tempe̱l, a nipula bola prisi jabea lao. Yete̱na o niponda me̱ne̱ nu moto o̱nge̱le̱ ná munasango ao a lingane̱ mo̱, a ta nde angame̱n dia jabea lao wa, na mo̱ “ala.” Ońola nje e? Ońolana a ta angame̱n bola lambo le mweńa jita obiana a mabola Yehova jabea lao. Yesu a kwali ná bwē ná: “Se̱le̱ wala do̱lisane̱ munaso̱ngo̱.”

11. Nje Yakob a bolino̱ o bwam ná a kome musango na Esau e?

¹¹ Myango ma longe̱ la Yakob me ná mokwe̱le̱ biso̱ belēdi bende̱ne̱ jombwea koma la musango. Ombusa mo̱ ja etum n’ekombo ao lambo ka 20 ma mbu, Loba a langwedi mo̱ tongwea na ange̱l ao ná a timbe owo. (Bbot. 31:11, 13, 38) Nde lambo diwo̱ di ta wa. Munańango ao Esau a wasi bwa mo̱. (Bbot. 27:41) Yakob a ta so̱ a “bwa bo̱ngo̱ bwambi, a londa na maladi” ná yen ebe munańango a dia a lingane̱ mo̱. (Bbot. 32:7) Nje so̱ Yakob a bolino̱ ná a kome musango na munańango ao e? A se̱le̱ nde kane̱ Yehova na iwiye̱ jombwea nika. Ombusa nika na mo̱ a lomea Esau mabea. (Bbot. 32:9-15) O sukan, ponda a dongame̱nno̱ munańango boso na boso, Yakob a lee̱le̱ nde Esau edube ende̱ne̱. A nungame̱ oboso ba Esau seto̱ ngedi po̱, to̱ iba, nde ngedi samba! Yakob a sibise̱ ńolo, a lee̱le̱ munańango ao edube, a koma pe̱ musango na mo̱.—Bbot. 33:3, 4.

12. Nje eyembilan a Yakob e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹² Je ná di busane̱ belēdi o mbadi Yakob a boṅsane̱no̱ o wala dongame̱ne̱ Esau, na ne̱ni a sisedino̱ mo̱ be̱be̱. Na sibise̱ la ńolo le̱se̱ Yakob a baise̱ Yehova jongwane̱. Ombusa nika, a bupe̱ byala ba muka mao, na mo̱ a bola me̱se̱ ná a kome musango na munańango. Ponda be̱ne̱ne̱no̱, Yakob a si kai na Esau o bia nja nu be̱n njo̱m to̱ ke̱m. Janda lao di ta nde ná a kome musango na munańango. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ mo̱ e?

13-14. Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di wusane̱ munasango asu e?

¹³ Di mapula te̱ dangwa o ngea ni malane̱ o longe̱, jangame̱n be̱ musango na bonasango asu. (Rom. 12:18) Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na je̱n ná di wusane̱ munasango asu e? Kapo̱ ka  Yakob, jangame̱n tele̱ye̱ Yehova mulema masu mwe̱se̱ o muka. Je ná di so̱so̱me̱ye̱ mo̱ ná ongwane̱ biso̱ o koma musango na munasango asu.

¹⁴ Jangame̱n pe̱ no̱ngo̱ ponda o wase̱le̱ biso̱me̱ne̱. Je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ min myuedi: ‘Mo̱ ne be̱be̱ o jemba diwuse̱ lam, o baise̱ milakisan na sibise̱ la ńolo, na koma musango e? Ne̱ni Yehova na Yesu ba me̱nde̱no̱ senga yete̱na nalo o je̱ne̱ munasango am to̱ munańango am o koma musango e?’ Malabe̱ masu me ná ma tute̱le̱ biso̱ o sengane̱ Yesu, na o wala koma musango na munasango asu. O bete̱medi ka ben, je ná jembilane̱ Yakob.

15. Ne̱ni bete̱sedi be maso̱be̱ o Efeso 4:2, 3 beno̱ ná bongwane̱ biso̱ o koma musango na munasango asu e?

¹⁵ Dutea te̱ nje e wusa tombe̱ e be̱ te̱ ná Yakob a lee̱le̱ kumba oboso ba munańango! Mambo ma wusa tomba bobe jita. Jalo te̱ o je̱ne̱ munasango asu o bwam ba sangilane̱ bwambo bō̱, jangame̱n bola nika na sibise̱ la ńolo. (Langa Efeso 4:2, 3.) Kalat’a Minia 18:19 e makwala ná: “Munasango nu kumwabe̱ e ko̱ko̱ buka mundi ma ngińa, mitango pe̱ me nde ka bekwesan ba mombe̱.” Di baise̱ te̱ moto milakisan na sibise̱ la ńolo, nika ńe ná e bola ná emeye o koma musango na biso̱.

16. Nje epe̱pe̱ jangame̱nno̱ jombwea e, ońola nje pe̱ e?

¹⁶ Jangame̱n pe̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di me̱nde̱no̱ kwala name̱ne̱ pe̱ na mbadi di me̱nde̱no̱ kwala mo̱. Di nala te̱ je̱ne̱ munasango asu, jangame̱n kwalisane̱ mo̱ o mbadi ni mongwane̱ ná di po̱ngulane̱ mulatako masu na mo̱. E ná a botea kwalane̱ biso̱ byala ba bobe. Je so̱ ná di linga to̱so̱ di wasa lingea biso̱me̱ne̱, nde nik’e si me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o koma musango. O si dimbea ná ye mweńa o koma musango na munaso̱ngo̱ buka wasa bia nja nu te̱nge̱n to̱ ke̱m.—1 Kor. 6:7.

17. Nje eyembilan a Gilbert yeno̱ ná yokwe̱le̱ wa e?

¹⁷ Munasango mō̱ nu belabe̱ ná Gilbert a po̱ngi miwe̱n minde̱ne̱ o koma musango. Mo̱ ná: “Siso̱ṅtane̱le̱ di ta oteten a mba na mun’am ńa muto. Na po̱ngi miwe̱n buka mbu miba o kwalisane̱ mo̱ na musango ná di be̱ne̱ pe̱te̱ mulatako  ma bwam.” Nje epe̱pe̱ a bolino̱ e? Mo̱ ná: “Ponda te̱, obiana na makwala na mun’am, na ta nde na se̱le̱ kane̱, na ta pe̱ na boṅsane̱ mbame̱ne̱ ná na si linga, to̱ e be̱ nde ná a kwalane̱ mba byala ba bobe. Na ta nangame̱n be̱ be̱be̱ o lakise̱. Na so̱ṅtane̱ ná na s’angame̱n lingea mbame̱ne̱, na ná janda lam le nde ná na kome musango.” Nje nik’e wanno̱ e? Gilbert mo̱ ná: “We̱nge̱, na be̱n musango ma teten ebanja na be̱n mulatako ma bwam na belongi bam ba mbia be̱se̱.”

18-19. Njika bedomsedi jangame̱nno̱ no̱ngo̱ yete̱na di wusane̱ moto e, ońola nje pe̱ e?

¹⁸ Nje so̱ jangame̱nno̱ bola ke̱ di so̱ṅtane̱ ná di wusane̱ munasango asu e? Bupe̱ malea ma Yesu me nde ná o kome musango. Kwalisane̱ Yehova jombwea nika o muka, na mbaki ná mudī mao musangi mu me̱nde̱ jongwane̱ wa o koma musango. O boli te̱ nika, o mabe̱ musango, o lee̱le̱ pe̱ ná o masengane̱ Yesu.—Mat. 5:9.

¹⁹ Di matimbise̱le̱ Yehova masoma ná a te̱se̱ Yesu Kristo ka “mulopo ma mwemba” o die̱le̱ biso̱ na ndolo. (Efe. 5:23) Di no̱nge bedomsedi ba “sengane̱ mo̱” kapo̱ ka Petro, Yakobo, na Yohane. (Mat. 17:5) Je̱n ne̱ni jeno̱ ná di bola nika yete̱na di kom musango na munasango asu ńena di wusanno̱. Di boli te̱ nika, di benga pe̱ dangwa o ngea ni walame̱n ni malane̱ o longe̱, di me̱nde̱ be̱ bonam o nin we̱nge̱, nde di kusa pe̱ minam njoasoa o kie̱le̱ ni maye̱.