1. Nje jangame̱nno̱ bola ná di be̱ kriste̱n you e?

 NIKA ńe mańaka o je̱ne̱ ne̱ni muna a mapomane̱no̱ koka. Ye nde biana a makoka nde esibe̱ po̱ngo̱ miwe̱n to̱ mō̱. Nde, ná muboled’a Loba a timbe kriste̱n ńou, angame̱n po̱ngo̱ miwe̱n. b (1 Kor. 13:11; Bon. 6:1) Ná di tongwe̱le̱ o be̱ kriste̱n you, jangame̱n be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova. Di be̱n pe̱ ńo̱ng’a mudī mao musangi ná di be̱ne̱ bede̱mo be mabwese̱ mo̱ muńe̱nge̱, jokwe o bola mambo mō̱, di boṅsane̱ pe̱ ońola m’bē̱ mi menge̱le̱ biso̱.—Min. 1:5.

2. Nje Bebotedi 1:27 e malee̱no̱ biso̱ e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

² Yehova a weki bato ba benama mome na muto. (Langa Bebotedi 1:27.) Ye lambo di bo̱bi o je̱ne̱ ná mome na muto ba be̱n je̱ne̱ne̱ le diwengisan, nde di diwengisan di me̱ne̱ne̱ pe̱ o mambo mape̱pe̱. K’eyembilan, Yehova a weki mō̱ ńabu te̱ ná a londise̱ m’bē̱ mō̱ te̱nge̱; bangame̱n so̱ be̱ne̱ bede̱mo bō̱, bokwa pe̱ o bola mambo ma me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o longe̱, ná ba we̱le̱ londise̱ m’bē̱ mabu. (Bbot. 2:18) O din jokwa di me̱nde̱ je̱ne̱ nje eso̱mb’a munańango yeno̱ ná e bola ná e be̱ kriste̱n ńou. O jokwa di mabupe̱ pe̱, di me̱nde̱ kwalea ońola beso̱mbe̱ ba bonasango.

3-4. Owe̱ni beso̱mbe̱ ba bonańango beno̱ ná be so̱ byembilan ba bwam beno̱ ná be bupe̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

³ Bibe̱l e makwalea ońola bito jita bena ba ta ba to̱ndo̱  Yehova, bowe̱ pe̱ mo̱. (Ombwa mulopo m’ekwali “Bito Bibe̱l e makwaleano̱—Nje myango mabu mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?” o jw.org.) Ka nje te̱ epas’a Bibe̱l e masue̱le̱ din jokwa e makwalano̱, ba ta “babie̱ jaleye̱ mańolo” na “mbale̱ o mambo me̱se̱.” Nde bonańango be pe̱ ná ba so̱ o myemba mabu bonańango bou bena beno̱ ná bembilane̱.

⁴ Yete̱na we nde eso̱mb’a munańango, mo̱ o bi bonańango bō̱ bou bena weno̱ ná wembilane̱ e? Maka bede̱mo babu ba bwam, nde o duteye pe̱ ne̱ni wa pe̱ weno̱ ná o lee̱le̱ mo̱. Mongo ma mabupe̱ ma mala kwalea ońola bede̱mo ba mweńa belalo bena bito bou bangame̱nno̱ be̱ne̱.

5. Ońola nje sibise̱ la ńolo leno̱ ede̱mo a mweńa ońola bonańango bou e?

⁵ Ede̱mo a mweńa ewo̱ kriste̱n ńou ńangame̱nno̱ be̱ne̱ ye nde sibise̱ la ńolo. Muto a be̱n te̱ sibise̱ la ńolo, a me̱nde̱ be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova na bane̱ pe̱. (Yak. 4:6) K’eyembilan, muto nu to̱ndi Yehova a mapo̱so̱ na sibise̱ la ńolo le̱se̱ o sue̱le̱ bete̱sedi jombwea doi la byanedi o ndabo a mbia na o mwemba, bena Sango ao ńe o mo̱ń a bolino̱. (1 Kor. 11:3) Be bete̱sedi be mweńa jita. c

6. Nje beso̱mbe̱ ba bonańango beno̱ ná bokwa na sibise̱ la ńolo la Rebeka e?

⁶ Jombweye eyembilan a Rebeka. A ta nde mut’a dibie̱, ńena nu no̱ngi pe̱ bedomsedi ba bwam o longe̱ lao. (Bbot. 24:58; 27:5-17) Nde a ta a bola bane̱ edube, a sibise̱ pe̱ ńolo. (Bbot. 24:17, 18, 65) Wa pe̱ o sue̱le̱ te̱ bete̱sedi ba Yehova na sibise̱ la ńolo le̱se̱ kapo̱ ka Rebeka, o me̱nde̱ be̱ eyembilan a bwam ońola mbia mo̱ngo̱ na ońola mwemba.

7. Ne̱ni beso̱mbe̱ ba bonańango beno̱ ná be lee̱le̱ ná be bi myoyo mabu kapo̱ ka Este̱r e?

⁷ Ede̱mo a mweńa epe̱pe̱ kriste̱n you ye̱se̱ yangame̱nno̱ be̱ne̱ ye nde bia la jemba myoyo. Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná di be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, di bie pe̱ jemba myoyo masu.  (Min. 11:2) Este̱r a ta a bia myoyo mao, a ta pe̱ nde muboled’a Loba ńa jemea. Nika a tano̱ a bia myoyo mao, a si timbi kumba, to̱ ponda a timbino̱ munj’a kiṅe̱. A sengi malea ma Mardokai, munańango ao ńa bana na bana ńena nu ta nu petane̱ mo̱ mimbu jita, a we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. (Este̱r 2:10, 20, 22) Wa pe̱ we ná o lee̱ ná o bi myoyo mo̱ngo̱, ke̱ o mawasa malea ma bwam o we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo.—Tito 2:3-5.

8. Bupisane̱ 1 Timoteo 2:9, 10, ne̱ni bia la myoyo di me̱nde̱no̱ jongwane̱ eso̱mb’a munańango o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam jombwea bebo̱tedi bao e?

⁸ Este̱r a lee̱le̱ pe̱ ná a ta a bia myoyo mao o mbadi nipe̱pe̱. A ta a be̱ne̱ “je̱ne̱ne̱ la bwam, a do̱lo̱ boso;” nde to̱ na nika, a si ta a lee̱le̱ ńolo. (Este̱r 2:7, 15) Ne̱ni bonańango beno̱ ná bembilane̱ Este̱r e? Di maso̱ mbadi po̱ o 1 Timoteo 2:9, 10. (Langa.) O y’epasi, ńamuloloma Paulo a malangwea bito be kriste̱n ná ba bo̱te ka babe̱ne̱ mbo̱mbo̱ a iso̱n na babie̱ jaleye̱ mańolo. Byala ba Grikia bena a bolane̱no̱ be malee̱ ná muto angame̱n nde bo̱to̱ ponda ye̱se̱, mbo̱ti yangame̱n na o mbadi ni malee̱ ná a mabola besengedi ba bane̱ edube. E se̱ muńe̱nge̱ di mabwano̱ ke̱ di me̱ne̱ bonańango asu bou ba mabo̱to̱ o mbadi ńangame̱n e!

9. Nje di mokwano̱ n’eyembilan a Abigail e?

⁹ Ede̱mo epe̱pe̱ bonańango bou be̱se̱ bangame̱nno̱ be̱ne̱ ye nde so̱ṅtane̱. Nje ye so̱ṅtane̱ e? So̱ṅtane̱ le nde bia la jemba nje ye bwam na nje ye bobe, na po̱so̱ o bola nje e te̱nge̱n. Jombweye eyembilan a Abigail. Mom’ao a ta a no̱ngo̱ bedomsedi ba bobe bena be wusa waneye̱ mbo’ao ńe̱se̱ mbeu a ńolo. Abigail a lee̱le̱ jangwa, a bola nje e ta e pula dibokime̱ne̱, na nika e sunga ndabo ao ńe̱se̱. (1 Sam. 25:14-23, 32-35) So̱ṅtane̱ di mongwane̱ pe̱ biso̱ o bia njika ponda to̱po̱ na njika ponda ja ná pī. Di mabola pe̱ ná di be̱ skwe̱ ke̱ di mombwea mambo ma bane̱.—1 Tes. 4:11.

10-11. Njika tombwane̱ bia langa na tila beno̱ ná ba wanea wa na bape̱pe̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁰ Bito ba maboleye̱ Yehova bangame̱n jokwa o bola mambo mō̱. Mambo mō̱ mun’a muto a mokwano̱ ke̱ a dia a salo, ma mongwane̱ mo̱ o longe̱ lao le̱se̱. Jombweye byembilan bō̱.

¹¹ Okwa o bia langa na tila. O bepolo bō̱, bato ba mo̱nge̱le̱ ná e titi mweńa ná bito bokwe o langa na tila. Nde ma mambo me mweńa ońola kriste̱n ye̱se̱. d (1 Tim. 4:13) O s’ese̱le̱ so̱ ná lambo to̱ diwo̱ leke wa o bia langa na tila. Nje nik’e me̱nde̱no̱ wanea wa  e? O bi te̱ langa na tila, nika ńe ná ńongwane̱ wa o kusa ebolo na o kombe̱ mo̱. E me̱nde̱ pe̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o jokwa Eyal’a Loba na o jokwe̱le̱ mo̱ bane̱. Omo̱ń a me̱se̱, o me̱nde̱ bata sisea be̱be̱ na Yehova ke̱ o malanga Eyal’ao, o dutea pe̱ ońol’ao.—Yos. 1:8; 1 Tim. 4:15.

12. Ne̱ni epas’a Minia 31:26 yeno̱ ná yongwane̱ wa o bia kwala na bato e?

¹² Okwa o bia kwala na bato. Ye mweńa ná kriste̱n i bie o bola nika. Mokwedi Yakobo a boli biso̱ man malea ma bwam ná: “Moto na moto angame̱n be̱ makwasi o senga, nde muńo̱ngo̱ o to̱po̱.” (Yak. 1:19) O malambe̱ye̱ te̱ bane̱ toi ke̱ ba mato̱po̱, o malee̱le̱ nde ná o to̱ndi babo̱ ka bonaso̱ngo̱. (1 Pet. 3:8) O si bi te̱ nga o so̱ṅtane̱ nje moto a kwalino̱ to̱ a mo̱nge̱le̱no̱, baise̱ myuedi mangame̱n. Ombusa nika, dutea obiana o mato̱po̱. (Min. 15:28) Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ nje neno̱ pula kwala ye mbale̱, e malongisane̱ pe̱ e? Mo̱ e malee̱le̱ edube na muyao e?’ Embilane̱ mbadi bonańango bou ba makwalano̱ na bane̱. (Langa Minia 31:26.) Maka nje ba makwalano̱ na mbadi ba mabolano̱ nika. O bi te̱ kwala na bato o mbad’a bwam, o me̱nde̱ be̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱.

13. Ne̱ni weno̱ ná wokwa o sabangane̱ mboa e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹³ Okwa o sabangane̱ mboa. O bepolo jita, bito nde ba be̱n mu m’bē̱. Ńo̱ngo̱ to̱ munańango nupe̱pe̱ ńou be ná bongwane̱ wa o bia bola nika. Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Cindy mo̱ ná: “Lambo la mweńa diwo̱ nokono̱ na ńango am le nde ná be̱ la ngiń’ebolo di mawana muńe̱nge̱. Kana okwe̱le̱no̱ mba o bia jipe̱, o sabangane̱ bolongi, o bangwa mbo̱ti na o bolane̱ mo̱ni bwam ke̱ na manda mambo, na we̱li jombwea mbame̱ne̱ na bata pe̱ bola mambo o ebol’a Yehova. Ńango am a lee̱ pe̱ mba o bia kasa be̱n, nik’e boli pe̱ ná na we̱le̱ be̱ diko̱m na bonasango na bonańango bena be nde byembilan ba bwam.” (Min. 31:15, 21, 22) Muto ńe ngiń’ebolo, nu bi kase̱ be̱n, nu bi pe̱ sabangane̱ mboa, e nde jongwane̱ dinde̱ne̱ ońola mbia mao na ońola mwemba.—Min. 31:13, 17, 27; Bebolo 16:15.

14. Njika belēdi o mabusane̱no̱ o myango ma Crystal e, nje pe̱ wangame̱nno̱ bola e?

¹⁴ Okwa o bola mambo na wame̱ne̱. Kriste̱n ye̱se̱ you yangame̱n jokwa o bola mambo na babo̱me̱ne̱, ná i si be̱ to̱ moto mūna. (2 Tes. 3:7, 8) Munańango Crystal a kwali ná: “Bayedi bam ba boli mba malea ná o esukulu, na po̱se o jokwa mambo mena ma me̱nde̱ jongwane̱ mba o longe̱ na mbale̱. Sango am ome̱le̱ mba o jokwa ebol’a so̱nge̱le̱ la mo̱ni, nika ńongwane̱ pe̱ mba jita.” O sumo te̱ jokwa la mambo me ná mongwane̱ wa o kusa ebolo, wasa  pe̱ o jokwa ne̱ni bolane̱ mo̱ni o makusano̱. (Min. 31:16, 18) O bi te̱ bwane̱ nje o be̱nno̱ muńe̱nge̱, o samba pe̱ beto̱m be s’angame̱n, o me̱nde̱ be̱ mususu o ebol’a Yehova.—1 Tim. 6:8.

15-16. Ońola nje bonańango be mulamba beno̱ tiki jita e? (Marko 10:29, 30)

¹⁵ O wasi te̱ o be̱ne̱ bede̱mo be do̱lisan Yehova, wokwa pe̱ o bola mambo mō̱ ma mweńa, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ wa ońola m’bē̱ weno̱ ná o be̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱. Jombweye byembilan ba mambo mō̱ weno̱ ná o bola ombusa ponda.

¹⁶ We ná o po̱so̱ o ja mulamba ońola pambo a ponda po̱ te̱nge̱. Byala ba Yesu be malee̱ ná bito bō̱ be ná ba po̱so̱ ná ba si mababe̱, to̱ e be̱ nde ná be̱ la mulamba di si me̱ne̱ne̱ ka lambo la bwam wuma ba majano̱. (Mat. 19:10-12) Bape̱pe̱ be ná ba ja mulamba ońola njo̱m ipe̱pe̱. Be̱ mbaki ná Yehova na Yesu ba si mo̱nge̱le̱ ná kana o si babe̱no̱ o titi mweńa. O wase ńe̱se̱, bonańango be mulamba be nde byembilan ba bwam o myemba mabu. Kana ba to̱ndino̱ bane̱ ba mombweano̱ pe̱ babo̱, ba timbi nde bonańango na bańango ba mudī ońola jita.—Langa Marko 10:29, 30; 1 Tim. 5:2.

17. Ne̱ni eso̱mb’a munańango yeno̱ ńa e boṅsane̱ tatan o be̱ o ebol’a pond’a mususu e?

¹⁷ We ná o be̱ o ebol’a pond’a mususu. Bonańango ba mano̱ngo̱ dongo dinde̱ne̱ o ebol’a dikalo o wase ńe̱se̱. (Mye. 68:12) Mo̱ we ná o te̱se̱ ná o mabe̱ o ebol’a pond’a mususu e? We ná o be̱ paonia, o bolea o ebol’a longa to̱ o Bete̱l. Kane̱ ońola nika. Kwala na ba bena be o ebol’a pond’a mususu, o wase pe̱ bia nje wa pe̱ weno̱ ná o bola ná o be̱ oten. Ombusa nika te̱se̱, o bole pe̱ mambo me ná mongwane̱ wa o tongwe̱le̱. Ebol’a pond’a mususu e me̱nde̱ bola wa epolo o bola jita la mambo ma mabwesane̱ muńe̱nge̱ o ebol’a Yehova.

18. Ońola nje munańango angame̱nno̱ no̱ngo̱ ponda o po̱so̱ mom’ao na dibie̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁸ We ná o po̱so̱ ná o mababe̱. Bede̱mo na mambo wokono̱ o bola bena di kwaledino̱ o din jokwa, ba me̱nde̱ jongwane̱ wa o be̱ muto nu dongame̱n. Nde, o mapula te̱ babe̱, no̱ngo̱ ponda o po̱so̱ mom’ango̱ na dibie̱. Nika ńe nde bedomsedi ba mweńa bō̱ o me̱nde̱no̱ be̱ne̱ ná o no̱nge o longe̱. O si dimbea ná o me̱nde̱ nde be̱ owas’a doi la  byanedi la mome o po̱sino̱. (Rom. 7:2; Efe. 5:23, 33) Baise̱ so̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ nu munasango e nde kriste̱n ńou e? Mo̱ a mawe̱le̱ mambo ma mudī o epol’a boso o longe̱ lao e? Mo̱ a mano̱ngo̱ bedomsedi na dibie̱ e? Mo̱ a memba mawuse̱ mao e? Mo̱ a mabola bito edube e? Mo̱ a me̱nde̱ we̱le̱ jongwane̱ mba o kombe̱ mulatako ma bwam na Yehova, o sombwea mba, na o londise̱ ńo̱ng’am ńa mulema e? Mo̱ a malondise̱ bebolo ba mabake̱no̱ mo̱ o mbad’a bwam e? K’eyembilan, njika bebolo ba bake̱no̱ mo̱ o mwemba e, ne̱ni pe̱ a malondise̱no̱ mo̱ e?’ (Lukas 16:10; 1 Tim. 5:8) Nde o mapula te̱ be̱ne̱ mom’a bwam, wame̱ne̱ pe̱ wangame̱n boṅsane̱ ná o be̱ mut’a bwam.

19. Ońola nje ebol’a “mongwanedi” yeno̱ nde ebol’edube e?

¹⁹ Bibe̱l e makwala ná mut’a bwam e nde “mongwanedi ńena ńangame̱n” ońola mom’ao. (Bbot. 2:18) Mo̱ nik’e mapula nde kwala ná muto a titi mweńa e? Ke̱m! Ebol’a mongwanedi yena muto a kusino̱ ye nde ebol’edube. Bibe̱l e malee̱ ná Yehova e nde mongwanedi. (Mye. 54:6; Bon. 13:6) Muto e nde mongwaned’a bwam ońola mom’ao ke̱ a masue̱le̱ mo̱, ongwane̱ pe̱ ná bedomsedi a mano̱ngo̱no̱ ońola mbia be dangwe bwam. Ndol’ao ońola Yehova e matute̱le̱ pe̱ mo̱ o bola ná bane̱ be̱ne̱ bede̱mo ba bwam ba mom’ao. (Min. 31:11, 12; 1 Tim. 3:11) We ná o boṅsane̱ o londise̱ mu m’bē̱ ke̱ o bati to̱ndo̱ Yehova, wongwane̱ pe̱ bane̱ o mboa na o mwemba.

20. Njika bwam ńango a bana eno̱ ná a bolea mbia mao e?

²⁰ We ná o timba ńango a bana. O babe̱ te̱, bińo̱ na mom’ango̱ le ná lo be̱ne̱ bana. (Mye. 127:3) Ye so̱ dibie̱ ná o duteye ońola nika oboso ba ponda. Bede̱mo na mambo wokono̱ o bola bena di kwaledino̱ o din jokwa ba me̱nde̱ jongwane̱ wa, yete̱na o babe̱ o be̱ne̱ pe̱ bana. Ndolo, muyao na we̱lisane̱ o me̱nde̱no̱ lee̱le̱ ba me̱nde̱ bola ná mbia mo̱ngo̱ mu be̱ bonam, bana bo̱ngo̱ pe̱ ba kuse dibongo la bwam.—Min. 24:3.

21. Nje di masengano̱ ońola bonańango asu e, ońola nje pe̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

²¹ A bonańango, di to̱ndi bińo̱ ońola nje ye̱se̱ lo mabolano̱ ońola Yehova na ońola tumba lao. (Bon. 6:10) Lo mapo̱ngo̱ miwe̱n o be̱ne̱ bede̱mo be do̱lisan Yehova, o jokwa mambo mena ma me̱nde̱ jongwane̱ bińo̱ na bape̱pe̱, na o boṅsane̱ bwam ońola m’bē̱ leno̱ ná lo be̱ne̱. Bińo̱ le tiki jita ońola bebokedi ba Yehova!