Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 53

A beso̱mbe̱ ba bonasango, bińo̱ be̱ kriste̱n you

A beso̱mbe̱ ba bonasango, bińo̱ be̱ kriste̱n you

“Embame̱, o be̱ ka mome.”—1 KI. 2:2.

MWENGE 135 Bebeledi ba ndolo ba Yehova: “A mun’am, be̱ dibie̱”

EBONGOLO a

1. Nje munasango angame̱nno̱ bola ná a tongwe̱le̱ e?

 KIṄE̱ David a langwedi Salomo ná: “Embame̱, o be̱ ka mome.” (1 Ki. 2:1-3) Bome be̱se̱ be kriste̱n we̱nge̱ bangame̱n bupe̱ ma malea. Ná ba tongwe̱le̱, bangame̱n jokwa o sengane̱ mambenda ma Loba, na o we̱le̱ o ebolo bete̱sedi ba Bibe̱l o nje ye̱se̱ ba mabolano̱. (Lukas 2:52) Ońola nje yeno̱ mweńa jita ná beso̱mbe̱ ba bonasango be be̱ kriste̱n you e?

2-3. Ońola nje yeno̱ mweńa jita ná beso̱mbe̱ ba bonasango be be̱ kriste̱n you e?

2 Bome be kriste̱n ba be̱n bebolo ba mweńa o ndabo a mbia na o mwemba. A beso̱mbe̱ ba bonasango, je mbaki ná e mápo̱ye̱ bińo̱ ná lo̱nge̱le̱ m’bē̱ leno̱ ná lo be̱ne̱ o kie̱le̱ ni maye̱. Yen ebe o me̱nde̱ to̱ndo̱ be̱ o ebol’a pond’a mususu, o be̱ muboledi, na mutudu ombusa ponda. Yen ebe o me̱nde̱ pe̱ pula ba na be̱ne̱ bana. (Efe. 6:4; 1 Tim. 3:1) Ná o we̱le̱ bola nika ńe̱se̱, wangame̱n be̱ kriste̱n ńou. b

3 Nje ye ná yongwane̱ wa o be̱ kriste̱n ńou e? Wangame̱n jokwa o bola mambo ma mweńa mō̱. Nje so̱ weno̱ ná o bola botea tatan ná o we̱le̱ londise̱ m’bē̱ weno̱ ná o be̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ e?

MATANGA MA MONGWANE̱ O BE̱ KRISTE̱N ŃOU

Wembilane̱ te̱ bede̱mo ba bwam ba Yesu, nika ńe ná ńongwane̱ wa o be̱ kriste̱n ńou (Ombwa dongo 4)

4. Owe̱ni weno̱ ná o so̱ byembilan ba bwam e? (Ombwa pe̱ duta.)

4 Po̱so̱ byembilan ba bwam. Bibe̱l e londi na byembilan ba bwam beso̱mbe̱ ba bonasango beno̱ ná bembilane̱. Ba bome bena ba ta longe̱ o pond’a kwaṅ ba ta ba to̱ndo̱ Loba, ba boli pe̱ mambo jita ońola tumba lao. We pe̱ ná o so̱ byembilan ba bwam ba bome be kriste̱n you o mbia mo̱ngo̱ na o mwemba mo̱ngo̱. (Bon. 13:7) Nde eyembilan yena e buki be̱se̱ o be̱nno̱ ye nde ya Yesu Kristo. (1 Pet. 2:21) No̱ngo̱ ponda o jokwa be byembilan, o duteye pe̱ ońola bede̱mo babu bena be matape̱ wa. (Bon. 12:1, 2) Ombusa nika, dutea ne̱ni weno̱ ná wembilane̱ babo̱.

5. Nje weno̱ ná o bola ná o be̱ne̱ so̱ṅtane̱ e, ońola nje pe̱ nika ńeno̱ mweńa e? (Myenge 119:9)

5 Wasa o be̱ne̱ na “kombe̱ . . . so̱ṅtane̱.” (Min. 3:21) Moto nu be̱n so̱ṅtane̱ a mano̱ngo̱ ponda o dutea obiana a mano̱ngo̱ bedomsedi. Po̱ngo̱ so̱ miwe̱n ná o be̱ne̱ so̱ṅtane̱, o kombe̱ pe̱ mo̱. Ońola nje e? Ońolana nin wase e londi na beso̱mbe̱ ba bato bena be madiabe̱le̱ nde mo̱nge̱le̱ mabu to̱ besengedi babu. (Min. 7:7; 29:11) Tele, sinima, inte̱rne̱t na milongwa ma bekwali pe̱, be ná ba be̱ne̱ ngińa ninde̱ne̱ omo̱ń ango̱. Nde, nje ye ná yongwane̱ wa o be̱ne̱ so̱ṅtane̱ e? Botea na jokwa bete̱sedi ba Bibe̱l, o duteye pe̱ ońola nje yeno̱ muse̱ṅ ná o bupe̱ mo̱. Ombusa nika, bolane̱ be bete̱sedi ná o no̱nge bedomsedi be do̱lisan Yehova. (Langa Myenge 119:9.) Woko te̱ o bola nika, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ wa o be̱ kriste̱n ńou. (Min. 2:11, 12; Bon. 5:14) Jombweye ne̱ni so̱ṅtane̱ di me̱nde̱no̱ jongwane̱ wa o ben bete̱medi beba: (1) bedangwedi bo̱ngo̱ o mbasan ma bonańango na (2) bedomsedi bo̱ngo̱ jombwea bebo̱tedi bo̱ngo̱ na je̱ne̱ne̱ lo̱ngo̱.

6. Ne̱ni so̱ṅtane̱ di me̱nde̱no̱ jongwane̱ eso̱mb’a munasango o bola bonańango edube e?

6 So̱ṅtane̱ di me̱nde̱ jongwane̱ wa o bola bito edube. E titi bobe ná eso̱mb’a munasango e wase o be̱ diko̱m na munańango. Nde eso̱mb’a moto yena e be̱n so̱ṅtane̱ e si me̱nde̱ kwala, tila to̱ bola lambo di mabole̱ ná nu munańango o̱nge̱le̱ ná e mapula nde yengea mo̱ ońola diba, yete̱na e si mapula ba mo̱. (1 Tim. 5:1, 2) Ye pe̱ te̱ o yengea munańango, e me̱nde̱ bola me̱se̱ o kombe̱ dina la bwam la nu munańango, na ninka ná e si me̱nde̱ bola to̱ buńa ná ba be̱ nde babo̱ baba buka te̱ esibe̱ moto nupe̱pe̱ o mbasan.—1 Kor. 6:18.

7. Ne̱ni so̱ṅtane̱ di me̱nde̱no̱ jongwane̱ eso̱mb’a munasango ke̱ e mano̱ngo̱ bedomsedi jombwea bebotedi na po̱ngo̱ la mulopo e?

7 Mbadi nipe̱pe̱ eso̱mb’a moto e malee̱no̱ ná e be̱n so̱ṅtane̱ ńe nde ke̱ e mano̱ngo̱ bedomsedi ba bwam o nje e mombweye̱ bebo̱tedi na po̱ngo̱ la mulopo. O nin we̱nge̱, jita la babangwe̱ mbo̱ti na ba bena ba mandise̱ mo̱, be nde bato bena ba si mabole̱ bete̱sedi ba Yehova edube, ba be̱n pe̱ bedangwedi be titi ko̱nji. Si be̱ labu la ko̱nji di me̱ne̱ne̱ tongwea na mbo̱ti i mawalame̱ne̱ mańolo, yena ye pe̱ ná i bola ná bome be̱ne̱ne̱ ka bito. Eso̱mb’a munasango ye o po̱nge̱ miwe̱n o be̱ kriste̱n ńou e madiabe̱le̱ nde na bete̱sedi ba Bibe̱l, name̱ne̱ pe̱ na byembilan ba bwam ba mwemba, ke̱ e mapo̱so̱ nje e mabo̱to̱no̱. Ye ná e baise̱ mo̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ mbo̱ti na mapo̱so̱no̱ o bo̱to̱ na mbad’am ńa po̱ngo̱ mulopo ba malee̱ ná ne ye̱ne̱, na mabola pe̱ bane̱ edube e? Mo̱ bebo̱tedi bam be mabola ná bane̱ ba pomane̱ jemba ná ne nde muboled’a Loba na mbale̱ e?’ (1 Kor. 10:31-33; Tito 2:6) Eso̱mb’a munasango e be̱n so̱ṅtane̱ e me̱nde̱ to̱ndo̱be̱ na bonasango na bonańango ao, name̱ne̱ pe̱ na Sango ao ńe o mo̱ń.

8. Ne̱ni eso̱mb’a munasango yeno̱ ná yokwa o be̱ moto beno̱ ná ba lakisane̱ e?

8 Be̱ moto beno̱ ná ba lakisane̱. Eso̱mb’a munasango beno̱ ná ba lakisane̱ e mabola bebolo be̱se̱ ba mabake̱no̱ mo̱ na iwiye̱. (Lukas 16:10) Jombweye eyembilan a Yesu. A ta iwiye̱ o me̱se̱ a tano̱ a bola. A boli nje ye̱se̱ Yehova a baise̱no̱ mo̱ ná a bole, to̱ ponda nika e tano̱ ndutu. A ta a to̱ndo̱ bato, sepo̱n bokwedi bao, emedi pe̱ o bola longe̱ lao ońol’abu. (Yohane 13:1) Kapo̱ ka Yesu, we̱ na ngiń’ango̱ ńe̱se̱ o bola bebolo be̱se̱ ba mabake̱no̱ wa. O si bi te̱ ne̱ni bola ebolo ewo̱, lee̱le̱ sibise̱ la ńolo, o wase pe̱ jongwane̱ o mbasan ma bonasango bou. Bola ebolo na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱. (Rom. 12:11) Bola ebolo te̱ bwam nate̱n’o su, biana we nde bola mo̱ “ońola Sango, seto̱ ońola bato.” (Kol. 3:23) Nde kana o titino̱ ke̱nge̱nge̱, be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, o bie pe̱ jemba mawuse̱ o mapo̱ngo̱no̱.—Min. 11:2.

OKWA O BOLA MAMBO MA ME̱NDE̱ JONGWANE̱ WA O LONGE̱

9. Ońola nje eso̱mb’a munasango yangame̱nno̱ jokwa o bola mambo mō̱ e?

9 Ná o be̱ kriste̱n ńou, e me̱nde̱ pula ná wokwe o bola mambo ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o longe̱. Ma mambo ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o jemea bebolo o mwemba, o be̱ne̱ ebolo ná o sombweye wame̱ne̱ to̱ mbia mo̱ngo̱, na o be̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱. Jombweye mambo mō̱ ma mweńa weno̱ ná wokwa.

Woko te̱ o langa na tila bwam, nik’e me̱nde̱ wanea wame̱ne̱ na mwemba tombwane̱ (Ombwa mongo 10-11)

10-11. Eso̱mb’a munasango e bi te̱ langa na tila bwam, njika tombwane̱ nik’e me̱nde̱no̱ wanea mo̱me̱ne̱ na mwemba e? (Myenge 1:1-3) (Ombwa pe̱ duta.)

10 Okwa o bia langa na tila. Bibe̱l e makwala ná moto ńe bonam nu matongwe̱le̱ pe̱ o longe̱ e nde nu nu malange̱ Eyal’a Loba buńa te̱, a dutea pe̱ ońol’ao. (Langa Myenge 1:1-3.) Nika a malangano̱ Bibe̱l buńa te̱, a me̱nde̱ bia mbad’a je̱ne̱ la mambo ńa Yehova, ńena ni me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ o dutea bwam na we̱le̱ pe̱ Betiledi o ebolo. (Min. 1:3, 4) Mwemba mu be̱n ńo̱ng’a yi ńai a bato. Ońola nje e?

11 Bonasango na bonańango asu ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la bonasango bena be ná ba bolane̱ Bibe̱l o lee̱ na o bola malea. (Tito 1:9) O bi te̱ langa na tila, o me̱nde̱ we̱le̱ boṅsane̱ bekwali na malabe̱ bena ba me̱nde̱ jouse̱ dube̱ labu. O me̱nde̱ pe̱ we̱le̱ tila mo̱nge̱le̱ ma mweńa ponda weno̱ jokwa, na ke̱ o masenga bekwali o ndongame̱n na o mako̱to̱ne̱. Ma mo̱nge̱le̱ ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱, na jembe̱ pe̱ bane̱.

12. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ wa o bia kwala na bato e?

12 Okwa o bia kwala na bato. Munasango ńou angame̱n bia kwala na bato. Ná a bole nika, e mapula ná a lambe̱ye̱ bane̱ toi, a so̱ṅtane̱ pe̱ mo̱nge̱le̱ na besengedi babu. (Min. 20:5) E ná a bia nje moto a mapulano̱ kwala tongwea na doi lao, beboledi bao ba boso, na ba ńolo. O titi ná wokwa o bola nika yete̱na o si matombise̱ ponda na bato. O ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ o bolane̱ belongisan o kwala na bato, k’eyembilan o lomea babo̱ mye̱ndi, e me̱nde̱ be̱ wa ndutu o bia kwala na bato boso na boso. Wasa so̱ ná o kwale na bato boso na boso.—2 Yohane 12.

Ye bwam ná wokwe o bola lambo di me̱nde̱ jongwane̱ wa o kusa ebolo (Ombwa dongo 13)

13. Njika lambo dipe̱pe̱ eso̱mb’a moto yangame̱nno̱ jokwa e? (1 Timoteo 5:8) (Ombwa pe̱ duta.)

13 Okwa o sombwea wame̱ne̱. Munasango ńou angame̱n we̱le̱ sombwea mo̱me̱ne̱ na ndabo ao. (Langa 1 Timoteo 5:8.) O bekombo bō̱, beso̱mbe̱ ba bonasango be ná bokwa ebolo ewo̱ o mbasan ma sango abu to̱ moto nupe̱pe̱. O bekombo bepe̱pe̱, beso̱mbe̱ be ná bokwa bebolo bō̱ o esukulu. E be̱ to̱ ne̱, ye bwam ná wokwe o bola lambo di me̱nde̱ jongwane̱ wa o be̱ne̱ ebolo. (Bebolo 18:2, 3; 20:34; Efe. 4:28) Bola ná o biane̱ ka moto ńe ngiń’ebolo na nu mabole̱ mambo nate̱n’o su. Na nika, e me̱nde̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o be̱ne̱ ebolo na o kombe̱ mo̱. Bede̱mo na mambo eso̱mb’a munasango e mokwano̱ o bola, bena di kwaledino̱ o din jokwa ba me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ o londise̱ m’bē̱ mi menge̱le̱ mo̱. Di kwaleye te̱ ońola m’bē̱ mō̱.

BOṄSANE̱ OŃOLA M’BĒ̱ MI MENGE̱LE̱ WA

14. Ne̱ni eso̱mb’a munasango yeno̱ ná e boṅsane̱ ná e be̱ o ebol’a pond’a mususu e?

14 We ná o be̱ o ebol’a pond’a mususu. Jita la bonasango bou ba botedi nde ebol’a pond’a mususu ke̱ ba dia eso̱mbe̱. Ebol’a paonia e mongwane̱ eso̱mb’a moto o bia ne̱ni bola ebolo na pat’a bato ye̱se̱. E mongwane̱ pe̱ mo̱ o bia bolane̱ mo̱ni e makusano̱, na dibie̱. (Fil. 4:11-13) We ná o botea na be̱ paonia ń’epas’a ponda. Jita ba mase̱le̱ nde be̱ paonia ń’epas’a ponda ońola myo̱di to̱ mininga, na babo̱ ba no̱ngo̱ ebol’a paonia ńa pond’a mususu ombusa ponda. Be̱ la paonia le ná di bola babo̱ epolo o be̱ o bebolo bepe̱pe̱ ba pond’a mususu, k’eyembilan o ebol’a longa to̱ o Bete̱l.

15-16. Nje eso̱mb’a munasango yeno̱ ná e bola ná e be̱ ńai ni dongame̱n o te̱se̱be̱ muboledi to̱ mutudu e?

15 We ná o be̱ muboledi to̱ mutudu. Bonasango be̱se̱ bangame̱n wasa be̱ne̱ bede̱mo be mapule̱ ná ba te̱se̱be̱ batudu o mwemba. Bibe̱l e makwala ná bonasango ba be̱n mu mpuli ba “mapulise̱ nde ebol’a bwam.” (1 Tim. 3:1) Obiana a mabe̱ mutudu, munasango angame̱n be̱ne̱ bede̱mo be mapule̱ ná a be̱ muboledi. Baboledi ba mongwane̱ batudu o mbadi jita. Batudu na baboledi ba mabolea bonasango na bonańango abu na sibise̱ la ńolo, ba mate̱ pe̱ dikalo na ko̱di. Beso̱mbe̱ ba bonasango be ná be be̱ ńai ni dongame̱n o be̱ baboledi, to̱ ke̱ be si po̱i 20 ma mbu. Muboledi nu dongame̱n pe̱ e ná a te̱se̱be̱ mutudu, to̱ ke̱ a be̱n nde 20 ma mbu buka te̱.

16 Nje weno̱ ná o bola ná o be̱ ńai ni dongame̱n o te̱se̱be̱ muboledi na mutudu pe̱ ombusa ponda e? Bibe̱l e malee̱ bede̱mo wangame̱nno̱ be̱ne̱. Nde o si dimbea ná ndolo ońola Yehova, ońola mbia mo̱ngo̱ na ońola mwemba, nde ńangame̱n tute̱le̱ wa o wasa be̱ne̱ be bede̱mo. (1 Tim. 3:1-13; Tito 1:6-9; 1 Pet. 5:2, 3) Wasa o so̱ṅtane̱ ede̱mo te̱. Kane̱ pe̱ Yehova ná ongwane̱ wa o be̱ne̱ be bede̱mo. c

Yehova a mapula ná mome a to̱nde munj’ao na bana bao, a londise̱ pe̱ ńo̱ng’abu y’eyobo, ńa mulema, na ya mudī tobotobo (Ombwa dongo 17)

17. Ne̱ni eso̱mb’a munasango yeno̱ ná e boṅsane̱ o be̱ mome nu bai na sango a mbia e? (Ombwa pe̱ duta.)

17 We ná o be̱ mome nu bai na sango a mbia. Ka nje te̱ byala ba Yesu be malee̱no̱, bonasango bō̱ bena bou ba mapo̱so̱ o ja mulamba. (Mat. 19:12) Nde o po̱si te̱ o ba, o me̱nde̱ be̱ne̱ m’bē̱ mipe̱pe̱ ka mu ma mome nu bai na sango a mbia. (1 Kor. 11:3) Yehova a mabaise̱ mome ná a to̱nde munj’ao, a londise̱ pe̱ ńo̱ng’ao y’eyobo, ńa mulema, na ya mudī. (Efe. 5:28, 29) Bede̱mo na mambo wangame̱nno̱ jokwa bena di kwaledino̱ omo̱ń, ka be̱ne̱ la so̱ṅtane̱, bola bito edube, na be̱ moto beno̱ ná ba lakisane̱, ba me̱nde̱ jongwane̱ wa ponda o me̱nde̱no̱ ba. O me̱nde̱ be̱ ńai ni dongame̱n o londise̱ m’bē̱ mo̱ngo̱ ma mome nu bai na sango a mbia.

18. Ne̱ni eso̱mb’a munasango yeno̱ ná e boṅsane̱ o be̱ sango a bana e?

18 We ná o be̱ sango a bana. Ombusa diba lo̱ngo̱, we ná o timba sango a bana. Njika belēdi weno̱ ná o busane̱ o eyembilan a Yehova jombwea ne̱ni be̱ sango a bana ńa bwam e? Belēdi be jita. (Efe. 6:4) Yehova a langwedi Mun’ao Yesu o ntelele ná a to̱ndi mo̱, a do̱lisan pe̱ mo̱. (Mat. 3:17) Ponda o mabe̱ne̱no̱ bana, o si dimbea o bola babo̱ mbaki ponda ye̱se̱ ná o to̱ndi babo̱. Be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la sesa babo̱ ońola mambo ma bwam ba mabolano̱. Basango ba bana bena ba membilane̱ Yehova ba mongwane̱ bana babu o timba bonasango na bonańango bou. O me̱nde̱ we̱le̱ be̱ sango a bana ńa bwam yete̱na botea tatan o mombwea belongi ba mbia mo̱ngo̱ na ba mwemba na ndolo, na ke̱ o malangwea babo̱ ná o to̱ndi babo̱, be pe̱ wa tiki. (Yohane 15:9) Nik’e me̱nde̱ jongwane̱ wa o be̱ mome nu bai na sango a bana ńa bwam. O mulemlem ma ponda, o me̱nde̱ be̱ tiki ońola Yehova, na jongwane̱ dinde̱ne̱ ońola mbia mo̱ngo̱ na mwemba mo̱ngo̱.

NJE WANGAME̱NNO̱ BOLA TATAN E?

Jita la beso̱mbe̱ ba bome bena boko Eyal’a Loba ba we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo, ba timbi be̱ kriste̱n you (Ombwa mongo 19-20)

19-20. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ beso̱mbe̱ ba bonasango o be̱ kriste̱n you e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

19 A beso̱mbe̱ ba bonasango, e me̱nde̱ pula ná lo po̱nge miwe̱n minde̱ne̱ ná lo be̱ kriste̱n you. Wangame̱n po̱so̱ byembilan ba bwam, wasa be̱ne̱ so̱ṅtane̱, be̱ moto beno̱ ná ba lakisane̱, jokwa o bola mambo ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o longe̱, na boṅsane̱ ońola m’bē̱ mi menge̱le̱ wa.

20 Ponda iwo̱, o dutedi te̱ ońola mambo wangame̱nno̱ bola ná o be̱ kriste̱n ńou, we ná wo̱nge̱le̱ ná ma buki wa. Nde we ná o tongwe̱le̱ o bola mo̱. O si dimbea ná Yehova e be̱be̱ o jongwane̱ wa. (Yes. 41:10, 13) Bonasango na bonańango ba mwemba mo̱ngo̱ pe̱ ba me̱nde̱ jongwane̱ wa. O tongwe̱le̱ te̱ o be̱ munasango ńou, o me̱nde̱ be̱ bonam jita. A beso̱mbe̱ ba bonasango, di to̱ndi bińo̱! Yehova a namse̱ bińo̱ njoasoa, niponda leno̱ po̱ngo̱ miwe̱n o be̱ kriste̱n you.—Min. 22:4.

MWENGE 65 Oboso!

a Di be̱n ńo̱ng’a bonasango bou o mwemba. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ nje bińo̱ beso̱mbe̱ ba bonasango, leno̱ ná lo bola ná lo be̱ kriste̱n you.

b Ombwa “Beteledi b’eyala” o mulopo ma jokwa mu se̱le̱.