YE̱KE̱I TE̱ o mabwane̱ mabea ma Yehova me̱se̱ muńe̱nge̱, name̱ne̱ pe̱ na wonja o be̱nno̱ o po̱so̱ ne̱ni bolane̱ ma mabea. Bupisane̱ Bibe̱l, mao me nde jabea la Loba; e makwala na mo̱me̱ne̱ ná: “Ndema di mapo̱ngo̱be̱ nde o bwese̱ longe̱ muńe̱nge̱, mao ma makenjise̱ ńolo.” (Mul. 10:19; Mye. 104:15) Nde ka nje te̱ o makino̱ yen ebe, bato bō̱ ba mańo̱ belam buka dime̱ne̱. O wase ńe̱se̱ pe̱, bato ba be̱n mo̱nge̱le̱ me diwengisan jombwea ńo̱ la belam. Nje so̱ ye ná yongwane̱ kriste̱n o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam jombwea belam e?

E be̱ to̱ we̱ni di majano̱ to̱ mbadi di kokisabe̱no̱, jese̱le̱ te̱ ná jo̱nge̱le̱ la Loba nde di die̱le̱ je̱ne̱ lasu la mambo na bedomsedi basu, di me̱nde̱ bata be̱ bonam.

Yen ebe o maki pe̱ ná, o wase ńe̱se̱ bato jita ba mańo̱ belam jita. Bato bō̱ ba mańo̱ nde belam ońolana be mabola ná ba senge bwam. Bape̱pe̱ ba mańo̱ nde ná ba dimbeye mitakisan mabu. O bepolo bō̱ pe̱, bato ba mo̱nge̱le̱ ná ńo̱ la belam jita di malee̱ nde ná moto ou to̱ ná e ngińa.

Kriste̱n mo̱ i mabupe̱ nde bediedi ba dibie̱ ba Muweked’abu ńa ndolo. K’eyembilan, a langwedi biso̱ mbeu a ńolo muńo̱si mu mawanano̱. Pondapo̱ di málanga o kalat’a Minia 23:29-35 bedangwedi ba moto nu so̱ki, na ndutu iwo̱ a makusano̱. a Daniel, mutudu mō̱ nu maje̱ o Europa, a mo̱nge̱le̱ ne̱ni longe̱ lao di tano̱ obiana a mabotea bolea Yehova; mo̱ ná: “Ńo̱ la belam jita di boli ná na no̱nge bedomsedi ba bobe bena be wanedi mba ndutu inde̱ne̱; na dia pe̱ na mabwa ndutu jita ke̱ no̱nge̱le̱ nje e tombi.”

Ne̱ni biso̱ kriste̱n jeno̱ ná di no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam, di samba pe̱ ndutu yena ńo̱ la belam di mawanano̱ e? Jangame̱n nde jese̱le̱ ná jo̱nge̱le̱ la Loba nde di die̱le̱ bedomsedi basu na bebolo basu.

Jombweye so̱ nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea belam, name̱ne̱ pe̱ na njo̱m i matute̱le̱ bato bō̱ o ńo̱ belam.

Eyal’a Loba e si mabanga ńo̱ la belam o dime̱ne̱ di te̱nge̱n. Bibe̱l e memba ná belam be ná be bwesane̱ muńe̱nge̱. E makwala ná: “Da da lo̱ngo̱ na muńe̱nge̱, ńo̱ pe̱ mao na mutam.” (Mul. 9:7) Yesu a ńo̱di mao buńa bō̱, baboledi ba Yehova bape̱pe̱ pe̱ ba boli mulemlem.—Mat. 26:27-29; Lukas 7:34; 1 Tim. 5:23.

To̱ná Eyal’a Loba e si mabangano̱ ńo̱ la belam, e mabanga so̱ki. E makwala ná: “Lo si so̱ko̱ mao.” (Efe. 5:18) E makwala na mo̱me̱ne̱ ná “baso̱kedi . . . ba si me̱nde̱ sangwa janea la Loba.” (1 Kor. 6:10) O mbale̱ ńe̱se̱, Yehova a mabanga muńo̱si na so̱ki. O mulopo so̱ ná jembilane̱ nje bato ba mabolano̱ wuma di majano̱, ye bwam ná di bole nde nje e do̱lisan Yehova.

Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná be ná ba ńo̱ belam jita esibe̱ so̱ko̱. Nde, di jo̱nge̱le̱ le bobe jita. Bibe̱l e malee̱ ná bwē ná “bato̱nde̱ mao jita,” e be̱ ná be bome to̱ bito, be ná ba sukane̱ po̱ngo̱ mawuse̱ mande̱ne̱, ba bo̱lo̱ne̱ pe̱ mulatako mabu na Yehova. (Tito 2:3; Min. 20:1) Yesu a boli jome̱le̱ ná “so̱ki” le ná na mo̱me̱ne̱ di bola ná moto a s’ingea o was’a peńa Loba a kakanno̱. (Lukas 21:34-36) Nje so̱  kriste̱n ńeno̱ ná e bola ná e sambe mitakisan so̱ki di s’ambino̱ wana e?

Ye bobe ná moto ese̱le̱ ná a diabe̱le̱ na jo̱nge̱le la bato ba dinge̱le̱ mo̱ jombwea belam. Kriste̱n i mapo̱so̱ o bwese̱ Yehova muńe̱nge̱ o nje e mombweye̱ da na ńo̱. Bibe̱l e mabola biso̱ din jome̱le̱ ná: “To̱ lo mada so̱ nde, to̱ lo mańo̱ nde, to̱ njika lambo lo mabolano̱, bola me̱se̱ ońol’edub’a Loba.” (1 Kor. 10:31) Jombweye so̱ myuedi mō̱ na bete̱sedi ba Bibe̱l bō̱:

Mo̱ na mańo̱ nde belam ná bane̱ bemeye mba e? Bebusedi 23:2 e makwala ná: “O si lata n’ebimbe̱.” O y’epasi, Yehova a ta nde ome̱le̱ Bonaisrael ná ba s’embilane̱ bato bena ba si maboleye̱ mo̱. Di jome̱le̱ di mombwea pe̱ biso̱ kriste̱n we̱nge̱. Jese̱le̱ te̱ ná bato ba die̱le̱ jo̱nge̱le̱ lasu na bedomsedi basu jombwea belam, nika ńe ná e bola ná son na son di si bupe̱ pe̱ bete̱sedi ba Yehova, di bo̱lo̱ne̱ pe̱ mulatako masu na mo̱.—Rom. 12:2.

Mo̱ na mańo̱ nde belam o lee̱ ná ne ngińa e? O bepolo bō̱, ńo̱ la belam jita di me̱ne̱ne̱ nde ka lambo la bwam. (1 Pet. 4:3) Nde maka te̱ nje 1 Korinto 16:13 e mome̱le̱no̱ biso̱ o bola: “Be̱ peńa, embame̱ o jemea, be̱ ka bome, be̱ ngińa!” Mo̱ belam be ná bongwane̱ moto o be̱ ngińa na mbale̱ e? Ke̱m, be titi ná. Belam be ná be pomane̱ bola ná moto a bo̱lo̱ne̱ so̱ṅtane̱ lao, a no̱nge pe̱ bedomsedi ba bobe. Di maso̱ṅtane̱ so̱ ná ńo̱ la belam jita di si malee̱ ná moto e ngińa, di malee̱ nde ná e bwala. Yesaya 28:7 e makwalea ońola moto nu mateṅe̱ na mao, nu pambilan, nde o sukan a busise mbako a bobe.

Yehova nde a mabole̱ ngiń’a mbale̱, ná di kuse mo̱ jangame̱n be̱ peńa, jembame̱ pe̱ o jemea. (Mye. 18:33) Di mabola nika ke̱ je jangwa na ke̱ di mano̱ngo̱ bedomsedi ba bwam ná di tate mulatako masu na Yehova. Yesu a ta a be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova, bato jita ba ta pe̱ ba bola mo̱ edube ebanja a ta a be̱ne̱ ngiń’a mulema, a ta pe̱ a tingame̱ o bola nje e te̱nge̱n.

Mo̱ na mańo̱ nde belam ná na dimbeye mitakisan mam e? Mudī ma Loba mu tute̱le̱  mulo̱ngedi mō̱ o tila ná: “Ponda mitaka ma jita mi mabe̱no̱ oteten am, belo̱ko̱medi bo̱ngo̱ [ba Yehova] be membe̱ mudī mam.” (Mye. 94:19) O ńo̱sedi te̱ na mutaka, wasa nde jongwane̱ la Yehova, seto̱ la belam. Lambo diwo̱ le ná longwane̱ wa o bola nika le nde ná o be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la kane̱ Yehova. Jita ba so̱i ná wasa la malea ma diko̱m lou o mwemba pe̱ di mongwane̱ jita. Moto a mańo̱ te̱ belam ná a dimbeye mitakisan mao, nika ńe ná e bo̱bise̱ bedomsedi a no̱ngino̱ o bola nje ye bwam. (Hos. 4:11) Daniel ńena di kwaledino̱ omo̱ń, embi ná: “Na ta na no̱ngo̱ mutaka, na bwa pe̱ iso̱n. Na ta nde na ńo̱ belam ná na lembe̱ mitakisan na tano̱ na be̱ne̱, nde nik’e batedi nde mba mipe̱pe̱, e bola pe̱ ná na bo̱lo̱ne̱ mako̱m mam n’edube na tano̱ na be̱ne̱ye̱ mbame̱ne̱.” Nje e timbi jongwane̱ Daniel e? Mo̱ ná: “Na so̱ṅtane̱ ná na ta nde na be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ la Yehova, seto̱ la belam. Na jongwane̱ la Yehova, na we̱li lembe̱ mitakisan mam, na buka pe̱ mo̱.” Mbale̱ ńe nde ná Yehova e be̱be̱ o jongwane̱ biso̱ ponda ye̱se̱, to̱ ponda di mo̱nge̱le̱no̱ ná di si be̱n pe̱ dipita.—Fil. 4:6, 7; 1 Pet. 5:7.

Yete̱na o mańo̱ belam, baise̱ wame̱ne̱ min myuedi, ná o bie nga wangame̱n tukwa mambo mō̱: ‘Mo̱ elong’am ya mbia to̱ diko̱m diwo̱ di málangwea mba ná na mańo̱ jita e?’ Yete̱na e, nika ńe ná e lee̱ ná o mábotea be̱ne̱ ede̱mo a bobe esibe̱ wa bia. We pe̱ ná o baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na nińo̱ buka kwaṅ e?’ Nika ńe ná ńombwea moto ńe ná nu sukane̱ ko̱ o muńo̱si. Myuedi mipe̱pe̱ me nde ná: ‘Mo̱ ye mba ndutu o ja mińa to̱ mininga to̱ buka nika esibe̱ ńo̱ belam e?’ Yete̱na e, ke̱ o máno̱ngo̱ nde ńo̱ la belam ka ede̱mo. Nik’e mapula kwala ná o be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la do̱kita, ná wese̱le̱ y’ede̱mo.

Kana i bino̱ mitakisan na mbeu a ńolo belam beno̱ ná be wana, kriste̱n iwo̱ i po̱si ná i si mańo̱ belam ná bambam. Bō̱ ba po̱si ná ba si mańo̱ belam, buka te̱ ońolana ba si bwane̱ mo̱ muńe̱nge̱ ponda ba kekise̱no̱ mo̱. Yete̱na elong’ango̱ ya mbia to̱ diko̱m di po̱si  ná di si mańo̱, bola bedomsedi bao edube, o si sa pe̱ to̱ mo̱.

Kriste̱n ńe pe̱ ná ńe̱ne̱ ná ye dibie̱ o te̱se̱ moyo o dime̱ne̱ la belam e mańo̱no̱. Ńe ná e te̱se̱ njika ponda e mańo̱no̱ belam, yen ebe ngedi po̱ woki te̱ to̱ son o ponda ńeno̱ o da. Ipe̱pe̱ i po̱si ná i mańo̱ nde pat’a belam iwo̱, k’eyembilan waiń to̱ bie̱, nde seto̱ wiski to̱ belam ba latino̱ na mambo mape̱pe̱. Ponda moto a mate̱se̱no̱ yi ńai a myoyo, e mabe̱ mo̱ lambo di bo̱bi o bupe̱ mo̱. Kriste̱n ńou e no̱ngi te̱ yi ńai a bedomsedi, e si mabwa iso̱n ońola nje bane̱ ba me̱nde̱no̱ jo̱nge̱le̱, e matingame̱ pe̱ o bedomsedi bao.

Jangame̱n pe̱ jombwea besengedi ba bane̱. Roma 14:21 e makwala ná: “Ye bwam ná o si da ńama to̱ ńo̱ mao to̱ bola lambo lena ońol’ao nde munaso̱ngo̱ a maso̱njo̱no̱.” Ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ ma malea o ebolo e? Lee̱ bonaso̱ngo̱ ndolo. O mo̱nge̱le̱ te̱ ná o ńo̱di te̱ belam nika ńe ná e takise̱ moto, ndolo e me̱nde̱ tute̱le̱ wa ná o si ńo̱. O boli te̱ nika, o malee̱ nde ná o to̱ndi bane̱, o mabola babo̱ edube, na ná o mapulise̱ nde bwam babu seto̱ ba wame̱ne̱.—1 Kor. 10:24.

O sumo te̱ nika, ye ná e be̱ ná manea ma te̱se̱ mambenda jombwea ńo̱ la belam; kriste̱n ńangame̱n pe̱ o sengane̱ mo̱. Ma mambenda me ná ma be̱ k’eyembilan ná moto angame̱n be̱ne̱ mimbu mō̱ te̱nge̱ obiana a mańo̱ belam, to̱ ná moto a s’angame̱n ńo̱ belam ke̱ a mala duane̱ mutoa to̱ bolane̱ belongisan bō̱.—Rom. 13:1-5.

Yehova a boli biso̱ jita la mabea ma bwam, diwo̱ le nde wonja di be̱nno̱ o po̱so̱ ne̱ni bolane̱ ma mabea. Nik’e mombwea pe̱ wonja di be̱nno̱ o po̱so̱ nje di madano̱ na nje di mańo̱no̱. Di lee̱ so̱ ná ni wonja ńe biso̱ tiki, tongwea na bolane̱ mo̱ o mbadi ni do̱lisan Sango asu ńe o mo̱ń.