Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 20

Benga te̱ dikalo esibe̱ wo̱lo̱

Benga te̱ dikalo esibe̱ wo̱lo̱

“Myase̱le̱ mbolako ango̱ . . . o s’e̱se̱le̱ pe̱ to̱ dia lo̱ngo̱ di wumse̱.”—MUL. 11:6.

MWENGE 70 Wasa bato ba ndongame̱n

EBONGOLO *

Ponda Yesu alono̱ o mo̱ń, bokwedi bao ba bengi te̱ dikalo o Yerusalem na o bepolo bepe̱pe̱ na ko̱di (Ombwa dongo 1)

1. Njik’eyembilan Yesu a bolino̱ bokwedi bao e, nje pe̱ ba bolino̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

YESU a bengi te̱ dikalo esibe̱ wo̱lo̱ ponda a tano̱ o wase, a mapula pe̱ ná bokwedi bao ba benge te̱ dikalo esibe̱ wo̱lo̱ kapo̱ ka mo̱. (Yohane 4:35, 36) Ponda Yesu a tano̱ na bokwedi bao, ba ta ba te̱ dikalo na ko̱di. (Lukas 10:1, 5-11, 17) Nde ponda Yesu a damabe̱le̱no̱ a bwabe̱ pe̱, bokwedi bao ba se̱le̱ bo̱lo̱ne̱ ńo̱ng’a te̱ dikalo ońola ponda po̱. (Yohane 16:32) Ombusa bepumbwedi bao, Yesu ome̱le̱ babo̱ ná balane̱ dikalo oboso. Ponda Yesu alono̱ o mo̱ń, bokwedi bao ba bengi o te̱ dikalo na ko̱di, natē̱ basingedi babu ba kwala ná: “Ombwa! Lo malonde̱ belēdi bańu o Yerusalem.”—Bebolo 5:28.

2. Ne̱ni Yehova a namse̱no̱ ebol’a dikalo e?

2 Yesu a die̱le̱ ebol’a dikalo ya kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso, Yehova pe̱ a namse̱ y’ebolo jita, a bola bońaki. K’eyembilan o buńa ba Mwatanu ba 33 P.A., lambo ka 3000 la bato lo dubisabe̱. (Bebolo 2:41) Muso̱ngi ma bokwedi pe̱ mu bengi to̱ndo̱ o mbadi ni mubisane̱. (Bebolo 6:7) To̱ na nika, Yesu a ta a bīse̱ ná bato jita ba me̱nde̱ kasa myango ma bwam o mińa misukan.—Yohane 14:12; Bebolo 1:8.

3-4. Ońola nje yeno̱ bō̱ ndutu jita o te̱ dikalo e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

3 Biso̱ be̱se̱ di mapo̱ngo̱ miwe̱n o benga te̱ dikalo esibe̱ wo̱lo̱. O mindi mō̱ e titi ndutu o te̱ dikalo. Ońola nje e? Ońolana bato jita ba mapula jokwa Bibe̱l, kańena bō̱ babu bangame̱n nde jenge̱le̱ natē̱ ponda Mboṅ a Yehova po̱ e me̱nde̱no̱ be̱ne̱ ponda o pe̱pe̱le̱ babo̱! Nde o mindi mipe̱pe̱, te̱ la dikalo le ndutu jita; ye pasa o bomane̱ bato o mamboa, ba pe̱ bena lo mabomane̱no̱ ba si malee̱le̱ ńo̱ngi o jokwa Bibe̱l.

4 Yete̱na o maja nde o mundi mō̱ owe̱ni yeno̱ ndutu o te̱ dikalo, malea ma bolabe̱ o din jokwa ma me̱nde̱ jongwane̱ wa. Di me̱nde̱ je̱ne̱ nje bato bō̱ ba bolino̱ ná ba we̱le̱ kwalisane̱ bato jita o dikalo. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ońola nje jeno̱ ná di te̱ dikalo esibe̱ wo̱lo̱, e be̱ ná bato ba kasi mwe̱ndi masu to̱ ke̱m.

BENGA TE̱ DIKALO TO̱ E BE̱ NDE NÁ YE NDUTU O SO̱ BATO

5. Njika mitakisan bate̱ dikalo jita ba be̱nno̱ e?

5 Ye jita la bate̱ dikalo ndutu bwambi o bomane̱ bato o mamboa mabu. Bate̱ dikalo bō̱ ba maja nde o bepolo to̱ kwata iwo̱ i be̱n milongi minde̱ne̱ mena mi tatabe̱ jita, we̱ni e titino̱ bu o so̱lo̱. Mi milongi to̱ yi kwata i be̱n batatedi bena ba meke̱ moto ná a so̱le yete̱na a si belabe̱. Bate̱ dikalo bape̱pe̱ be ná ba we̱le̱ te̱ dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱ esibe̱ ná moto eki babo̱, nde ba si bomane̱ nde bato jita o mamboa. Bate̱ dikalo bape̱pe̱ pe̱ be nde o betika owe̱ni bato ba titino̱ jita. Ba bate̱ dikalo be ná ba dangwa lo̱ndo̱ la bwaba ná ba we̱le̱ je̱ne̱ moto mō̱ buka te̱, ńena ba si me̱nde̱no̱ pe̱ to̱ bomane̱ ombo’ao yen ebe! Di be̱n te̱ i ńai a mitakisan, di si bo̱bo̱. Nje jeno̱ ná di bola ná di buke mi mitakisan, na ná dikalo lasu di bate pe̱ ya bepuma e?

6. Ne̱ni bate̱ dikalo beno̱ nde ka bato ba musombo e?

6 Yesu a kobisane̱ ebol’a dikalo n’ebol’a mot’a musombo. (Marko 1:17) Bato ba musombo bō̱ be ná ba bola ebolo mińa jita esibe̱ damea sue to̱ po̱. Nde ba si mabo̱bo̱; ba matukwa nde mbad’abu ńa bola. Ba matukwa ponda, epolo to̱ mbad’abu ńa sombwa sue. Biso̱ pe̱ je ná di po̱ngulane̱ mbad’asu ná te̱ dikalo. Jombweye man malea.

O mate̱ te̱ dikalo o bepolo owe̱ni yeno̱ ndutu o bomane̱ bato o mamboa, keka dongame̱ne̱ babo̱ ponda ipe̱pe̱, keka te̱ dikalo o bepolo bepe̱pe̱, keka pe̱ mbadi ipe̱pe̱ ya te̱ dikalo (Ombwa mongo 7-10) *

7. Ne̱ni yeno̱ ná e be̱ yete̱na di te̱ dikalo ponda ipe̱pe̱ e?

7 Keka o te̱ye̱ bato dikalo ponda nipe̱pe̱. Di me̱nde̱ dongame̱ne̱ bato jita yete̱na di te̱ dikalo ponda beno̱ o mamboa. E be̱ to̱ nē̱, moto a busi te̱ a matimba te̱ nde ombo’ao! Jita la bonasango na bonańango be̱n ná ye bwam o te̱ dikalo haw’a mwese to̱ y’ebiamu, ońolana ba mabomane̱ bato jita o mamboa. O sumo te̱ nika, o ni ponda bato ba bo̱bise̱ ńolo, ba le̱le̱m pe̱ o kwala na bato bape̱pe̱. Yen ebe we ná o to̱ndo̱ bupe̱ man malea mena mutudu mō̱ nu belabe̱ ná David a bolino̱. Mo̱ ná ba te̱ te̱ dikalo o epolo ewo̱ pambo a ponda po̱, mo̱ na mwendj’ao ńa dikalo ba matimba pe̱te̱ o milongi owe̱ni ba si bomane̱no̱ bato nged’a boso. Mo̱ ná: “Na yo̱ki be̱ mańaka jita o je̱ne̱ ná bato jita be o mamboa o ponda di matimbano̱ ngedi ni londe̱ iba.” *

O mate̱ te̱ dikalo o bepolo owe̱ni yeno̱ ndutu o bomane̱ bato o mamboa, keka dongame̱ne̱ babo̱ ponda ipe̱pe̱ (Ombwa mongo 7-8)

8. Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ malea ma maso̱be̱ o Mulangwedi 11:6 o dikalo lasu e?

8 Di s’angame̱n bo̱bo̱. Nika nde epas’a Bibe̱l e masue̱le̱ din jokwa e mome̱le̱no̱ biso̱. (Langa Mulangwedi 11:6.) Munasango David di kwaledino̱ we̱nge̱ a si bo̱bi. A timbi bomane̱ moto o bolongi bō̱, ombusa mo̱ yenga oten ngedi na ngedi. Nu moto a ta muńe̱nge̱ o kwalea ońola Bibe̱l na mo̱ a kwala ná, “Ye we̱nge̱ mbu lo̱mbi na majano̱ owan, nde to̱ buńa na si ta na mádongame̱ne̱ Mboṅ a Yehova o jo̱mbe̱ lam.” David mo̱ ná: “Na so̱ṅtane̱ ná, o timbi te̱ nde o bomane̱ bato ombo’abu, o ponda ye̱se̱ ba le̱le̱m o senga mwe̱ndi di mawaneano̱ babo̱.”

O mate̱ te̱ dikalo o bepolo owe̱ni yeno̱ ndutu o bomane̱ bato o mamboa, keka te̱ dikalo o bepolo bepe̱pe̱ (Ombwa dongo 9)

9. Ne̱ni bate̱ dikalo bō̱ ba mawe̱le̱no̱ kwalisane̱ bato bena yeno̱ ndutu o bomane̱ o mamboa mabu e?

9 Keka te̱ dikalo o bepolo bepe̱pe̱. Ná ba dongame̱n bato bena yeno̱ ndutu o bomane̱ o mamboa, bate̱ dikalo bō̱ ba tuko epolo ba mate̱no̱ dikalo. K’eyembilan, dikalo la ngea na l’ebamban longwane̱ babo̱ o tapa bato bena ba maje̱ o milongi we̱ni yeno̱ ndutu o te̱ dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱. Yi mbad’a te̱ dikalo i mabola babo̱ epolo o kwalisane̱ bato yeno̱ ndutu o dongame̱n boso na boso. Bate̱ dikalo jita pe̱ ba so̱ṅtane̱ ná e bo̱bi o kwala na bato to̱ o bola babo̱ kalati o bepolo ka myonda ma mpesa, madon, na bepolo babu ba ńunga. Floiran ńe muboled’ebondo o Bolivia mo̱ ná: “Di mala nde o te̱ dikalo o madon na o bepolo ba ńunga botea nge̱ṅ po̱ nate̱na nge̱ṅ ilalo ya mwese, ponda bato ba ńunga ba si walame̱nno̱ jita. Di yo̱ki be̱ne̱ bekwali ba bwam na bato, di botea na mokwa ma Bibe̱l.”

O mate̱ te̱ dikalo o bepolo owe̱ni yeno̱ ndutu o bomane̱ bato o mamboa, keka mbadi ipe̱pe̱ ya te̱ dikalo (Ombwa dongo 10)

10. Nje epe̱pe̱ weno̱ ná o bola ná o te̱ye̱ bato dikalo e?

10 Keka mbad’a te̱ dikalo nipe̱pe̱. Dutea te̱ ná o boli me̱se̱ na me̱se̱ ná we̱ne̱ moto. O yengi ombo’ao ponda ye diwengisan, nde o si bomane̱ te̱ nde mo̱. Mo̱ lambo dipe̱pe̱ le weno̱ ná o bola e? Katarína mo̱ ná: “Na tiledi ba bena na si bomane̱no̱ o mamboa to̱ buńa maIeta, na langwea babo̱ nje na wusano̱ langwea babo̱ boso na boso.” Nje nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Keka ná o tape bato be̱se̱ ba mōnda mo̱ngo̱ ma dikalo o nin mbadi to̱ nine̱.

BENGA TE̱ DIKALO ESIBE̱ WO̱LO̱ TO̱ E BE̱ NDE NÁ BATO BA SI MASENGANE̱ WA

11. Ońola nje bato bō̱ ba mabangano̱ senga mwe̱ndi masu e?

11 Bato bō̱ ba si mapula senga mwe̱ndi masu. Ba si me̱ne̱ mweńa ma Loba to̱ Bibe̱l o longe̱ labu. Ba si dube̱ Loba ebanja ba me̱ne̱ ne̱ni take e londino̱ o wase. Ba mabanga langa Bibe̱l ońolana ba me̱ne̱ ná badiedi ba bebasi ba mabola mambo ma bobe mena Bibe̱l e mabangano̱. Bape̱pe̱ ba walame̱n na bebolo babu, mbia mabu to̱ mo̱me̱ne̱ mitakisan ba be̱nno̱ o longe̱ labu, ba si me̱ne̱ pe̱ to̱ ne̱ni Bibe̱l ńeno̱ ná ńongwane̱ babo̱. Ne̱ni jeno̱ ná di benga be̱ muńe̱nge̱, ke̱ bato bena di mate̱ye̱no̱ dikalo ba si me̱ne̱ mweńa ma mwe̱ndi masu e?

12. Ne̱ni malea ma maso̱be̱ o Filipi 2:4 meno̱ ná mongwane̱ biso̱ o dikalo e?

12 Lee̱ ná o mombwea bato. Jita la bato bena ba se̱le̱ bange̱ senga myango ma bwam ba timbi kasa mo̱ ponda be̱nno̱ ná mute̱ dikalo a mombwea babo̱ na mbale̱. (Langa Filipi 2:4.) K’eyembilan, David di kwaledino̱ we̱nge̱ mo̱ ná: “Moto a kwalane̱ te̱ biso̱ ná a si mapula, di mase̱le̱ nde we̱le̱ Bibe̱l na kalat’asu o mbasan nde di kwalane̱ mo̱ ná: ‘Na to̱ndi bia ońola nje o makwalano̱ nika.’” Bato ba bi jemba ke̱ moto a mombwea babo̱ na mbale̱. Be ná ba dimbea nje di kwalino̱, nde ba si me̱nde̱ dimbea ne̱ni jombwedino̱ babo̱. To̱ e be̱ nde ná mot’ekwali a s’ese̱le̱ ná di to̱pe, je ná di lee̱le̱ tongwea na eboled’asu na byemban basu ba boso ná di mombwea mo̱.

13. Ne̱ni jeno̱ ná di po̱ngulane̱ ekwal’asu bupisane̱ ńo̱ng’a mot’ekwali te̱ e?

13 Di malee̱le̱ ná di mombwea bato ke̱ di mapo̱ngulane̱ ekwal’asu bupisane̱ ńo̱ng’a mot’ekwali na mambo eno̱ ná a to̱ndo̱ kwalea. K’eyembilan, mo̱ we o je̱ne̱ mambo ma malee̱ wa ná mot’ekwali a be̱n bana e? Bayedi be ná ba to̱ndo̱ bia malea Bibe̱l e mabolano̱ jombwea dibongo la bana to̱ ne̱ni be̱ne̱ longe̱ la mbia le bonam. Mo̱ jo̱mbe̱ labu di be̱n bekwesan jita e? Je ná di kwalea ońola ebwan na ońola bo̱ngo̱ bwena bo londi o wase. Ombusa nika mot’ekwali e ná a to̱ndo̱ bia ne̱ni ebwan e me̱nde̱no̱ bo̱ o nin wase. E be̱ to̱ ne̱ni, keka jongwane̱ ba bena ba malambe̱ye̱ wa toi o je̱ne̱ ne̱ni malea ma Bibe̱l meno̱ ná mongwane̱ babo̱. Katarína di kwaledino̱ omo̱ń, mo̱ ná: “Na mo̱nge̱le̱ ne̱ni mbale̱ e tukono̱ longe̱ lam.” Nik’e mabola ná Katarína a to̱pe na mbaki ńe̱se̱, ba pe̱ bena a makwalisane̱no̱ ba me̱ne̱ nika.

14. Bupisane̱ Minia 27:17, ne̱ni bate̱ dikalo beno̱ ná ba suane̱le̱ e?

14 Wasa jongwane̱ la bate̱ dikalo bape̱pe̱. O ebwe’a mbu yaboso, Paulo a lee̱ Timoteo mbad’ao ńa te̱ dikalo na ńa jokwe̱le̱, na mo̱ ome̱le̱ Timoteo ná mo̱ pe̱ a lee̱ bape̱pe̱ nje okono̱. (1 Kor. 4:17) Kapo̱ ka Timoteo, bate̱ dikalo bou ba mwemba masu pe̱ be ná bongwane̱ biso̱. (Langa Minia 27:17.) Jombweye eyembilan a munasango mō̱ nu belabe̱ ná Shawn. A tombise̱ eyek’a ponda ka paonia o etika ewo̱ owe̱ni bato jita ba mabwane̱no̱ ebas’abu muńe̱nge̱. Ne̱ni a bengino̱ be̱ muńe̱nge̱ e? Mo̱ ná: “Na ta na we̱ ná na te̱ dikalo na moto nupe̱pe̱ yete̱na epolo ye̱ne̱ne̱. Di ta be̱ je te̱ o jasumwe̱ o jo̱mbe̱ diwo̱ wala o dipe̱pe̱, di mabolane̱ ni ponda o kwalea ne̱ni bata be̱ jangwa o dikalo. K’eyembilan di ta be̱ di kwalea jombwea mbadi ekwali di wuno̱ bo̱le̱ e tombino̱. Nde di dutea pe̱ nje di me̱nde̱no̱ bola yete̱na di so̱be̱ pe̱te̱ o bete̱medi ka be.”

15. Ońola nje muka mweno̱ mweńa jita ońola dikalo lasu e?

15 Baise̱ Yehova jongwane̱ lao. Baise̱ Yehova jongwane̱ ponda te̱ weno̱ o dikalo. To̱ mō̱ ńasu a titi ná a bola to̱ lambo esibe̱ na jongwane̱ la mudī mao musangi. (Mye. 127:1; Lukas 11:13) Be̱ bwē ke̱ o mabaise̱ Yehova jongwane̱ lao o muka. K’eyembilan we ná o baise̱ mo̱ ná a die̱le̱ wa o mbasanedi ma ba bena ba mapule̱ bie̱ mo̱ na ba le̱le̱m o senga mwe̱ndi masu. Ombusa nika we̱le̱ muka mo̱ngo̱ o ebolo, o te̱ye̱ ba be̱se̱ o madongame̱nno̱ dikalo.

16. Ońola nje jokwa la biso̱me̱ne̱ leno̱ mweńa ońola dikalo lasu e?

16 Te̱se̱ ponda ońola jokwa la wame̱ne̱. Eyal’a Loba e makwala ná: ‘emba nje ye jemea la Loba, nje ye bwam, e do̱lisane̱ mo̱ na ye na ke̱nge̱nge̱.’ (Rom. 12:2) Etum te̱ jeno̱ mbaki ná di bi mbale̱ jombwea Loba, di me̱nde̱ kwalisane̱ bato bena di madongame̱nno̱ o dikalo na mbaki ńe̱se̱. Katarína, di kwaledi we̱nge̱ mo̱ ná: “Ye we̱nge̱ ponda to̱ ininga na so̱ṅtane̱no̱ ná na ta nangame̱n jouse̱ dube̱ lam jombwea belēdi ba bosoboso ba Bibe̱l. Noko so̱ o njiba mambo ma malee̱ ná Muwekedi e, ná Bibe̱l ńe nde Eyal’a Loba na mbale̱, na ná Loba a be̱n bebokedi o wase o nin we̱nge̱.” Katarína mo̱ ná jokwa lao longwane̱ mo̱ o jouse̱ dube̱ lao na bata be̱ muńe̱nge̱ o dikalo.

OŃOLA NJE JANGAME̱NNO̱ BENGA TE̱ DIKALO ESIBE̱ WO̱LO̱

17. Ońola nje Yesu a bengino̱ te̱ dikalo e?

17 Yesu a bengi te̱ dikalo to̱ná bato bō̱ ba bangino̱ sengane̱ mo̱. Ońola nje e? A ta a bia nate̱na njika dikala yeno̱ mweńa ná bato ba bie mbale̱, a ta so̱ a pula ná bato jita ba we̱le̱ kasa mwe̱ndi ma Janea. A ta pe̱ a bia ná bato bō̱ ba me̱nde̱ se̱le̱ banga nde ombusa ponda bemea. Jombweye te̱ nje e tombi o mbia mao ma mo̱me̱ne̱. O pambo a ponda ńa mbu milalo n’epasi Yesu a tombise̱no̱ o te̱ dikalo, munańango ao to̱ mō̱ a si timbi mokwed’ao. (Yohane 7:5) Nde ombusa bepumbwedi bao nde ba timbino̱ kriste̱n.—Bebolo 1:14.

18. Ońola nje jangame̱nno̱ benga te̱ dikalo e?

18 Di si bi ba nja ba me̱nde̱ timbe̱ baboledi ba Yehova. E mapula bō̱ ponda buka bape̱pe̱ o kasa mwe̱ndi masu. To̱ ba bena ba si mapule̱ sengane̱ biso̱, ba me̱ne̱ bede̱mo na bedangwedi basu ba bwam, nika ńe ná e tute̱le̱ babo̱ o “sesa Loba.”—1 Pet. 2:12.

19. Bupisane̱ 1 Korinto 3:6, 7, nje jangame̱nno̱ jemba e?

19 To̱ná di made̱no̱ na koma pe̱ madiba, jangame̱n jemba ná Loba nde a mabole̱ bońaki. (Langa 1 Korinto 3:6, 7.) Getahun, munasango mō̱ nu maje o Etiopia, mo̱ ná: “Lambo ka buka 20 ma mbu, mbame̱ne̱ mō̱ nde na ta Mboṅ a Yehova o mundi masu. Nde tatan je 14 la bate̱ dikalo. O dom na balalo bena ba dubisabe̱, o be̱n munj’am na bana bam balalo. Di be̱n lambo ka 32 ma bato bena ba mukeye̱ o ndongame̱n.” Getahun e muńe̱nge̱ ná a bengi o te̱ dikalo, a we̱lisane̱ pe̱ ná Yehova a dute bato ba to̱ndi mbale̱ o bebokedi bao!—Yohane 6:44.

20. O njika mbadi jeno̱ ka bato ba masunge̱ malonge̱ e?

20 Longe̱ la bato ba benama be̱se̱ le tiki o miso̱ ma Yehova. A boli biso̱ edube ende̱ne̱ o bola ebolo mwemba na Mun’ao, o ko̱te̱le̱ bato ba matumba me̱se̱ obiana su la yen ebe̱yed’a mambo di mapo̱. (Hag. 2:7) Ebol’asu ya dikalo ye nde ka ebol’a besungedi. Je pe̱ nde ka bato bena ba lomabe̱ o sunga bato ombusa soa la mińangadu. To̱ e be̱ nde ná seto̱ babo̱ be̱se̱ nde ba me̱nde̱ so̱ ba bena ba dia longe̱, ebol’a babo̱ be̱se̱ ye mweńa. Nika pe̱ nde yeno̱ na ebol’asu ya dikalo. Di si bi bato baninga ba me̱nde̱ sungabe̱ o yen ebe̱yed’a mambo ya Satan. Nde Yehova e ná a bolane̱ to̱ nja oteten asu o jongwane̱ ba bato. Andreas nu maje̱ o Bolivia mo̱ ná: “Na me̱ne̱ nde moto te̱ nu mokwe̱ Bibe̱l na nu madubisabe̱ ka bowe̱n ba ebol’a bato be̱se̱.” Di benge so̱ te̱ dikalo esibe̱ wo̱lo̱. Di boli te̱ nika, Yehova a me̱nde̱ namse̱ biso̱, ebol’asu ya dikalo pe̱ e me̱nde̱ wanea biso̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱.

MWENGE 66 Di langwe myango ma bwam

^ par. 5 Ne̱ni jeno̱ ná di benga te̱ dikalo esibe̱ wo̱lo̱ to̱ e be̱ nde ná di si madongame̱ne̱ bato o mamboa, to̱so̱ ná ba mabanga sengane̱ biso̱ e? Din jokwa di me̱nde̱ bola biso̱ malea me ná mongwane̱ biso̱ ná di benge te̱ dikalo na muńe̱nge̱ esibe̱ wo̱lo̱.

^ par. 7 Bate̱ dikalo bangame̱n nde bupe̱ malea ma bolabe̱ o din jokwa jombwea mbad’a te̱ la dikalo bupisane̱ mambenda ma mombweye̱ bolane̱ la adre̱s ya bato o ekombo abu.

^ par. 60 BETELEDI BA MADUTA: (botea mo̱ń siba wase): Babaedi bō̱ be o te̱ dikalo owe̱ni yeno̱ ndutu o bomane̱ bato o mamboa. Mot’ekwali ńaboso e nde o wum’ao y’ebolo, nu londe̱ baba e nde o do̱kita, nu londe̱ balalo pe̱ o sapi. Ba timbi bomane̱ mot’ekwali ńaboso ponda balono̱ ombo’ao ebiamu. Ba timbi o dongame̱ne̱ nu londe̱ baba ponda balono̱ te̱ dikalo l’ebamban be̱be̱ na do̱kita. Ba we̱li pe̱ kwalisane̱ nu londe̱ balalo ponda ba bele̱no̱ mo̱ o telefon.