Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mo̱ o ta o bia nika e?

Mo̱ o ta o bia nika e?

Mo̱ o pond’a kwaṅ bato ba ta be̱ ba bolane̱ bye̱nge̱nge̱ o longa myo̱lo̱ e?

Bwele ba bye̱nge̱nge̱

Bato jita o nin we̱nge̱ ba bi ná o mińa mi tombi, bato bena ba ta ba ja o Egipto ńa kwaṅ ba ta nde ba po̱ngo̱ pepa tongwea na bye̱nge̱nge̱ o bwam ná ba tile. Bato ba Grikia na ba Roma pe̱ ba ta be̱ ba bolane̱ mo̱ na ba tile. * Nde bato jita ba si bi ná ba ta pe̱ ba bolane̱ bye̱nge̱nge̱ o longa myo̱lo̱.

Patan a myo̱lo̱ ma bye̱nge̱nge̱ misadi miba mi so̱be̱ o so̱ngo̱ a Egipto

Ye we̱nge̱ buka 2 500 mbu, muto̱ped’a mudī Yesaya a tilino̱ ná “bato ba maje̱ “o mune̱ mudi ma myo̱pi ma Etiopia” ba lom “bato ba mye̱ndi o munja na myo̱lo̱ ma bye̱nge̱nge̱ omo̱ń a madiba.” Ebwe’a ba mbu oboso ba ponda, Hiob nu ta sango a mbia a kwali ná: “[Mińa] mi matomba ka myo̱lo̱ ma bye̱nge̱nge̱.”—Yes. 18:1, 2; Hiob 9:26.

Bibe̱l e wu nde na Loba, e titi so̱ mańaka ońola bokwe̱ Bibe̱l yete̱na bato ba muwaso ba so̱i ná bato ba ta be̱ ba bolane̱ bye̱nge̱nge̱ o longa myo̱lo̱ o pond’a kwaṅ. (2 Tim. 3:16) Nje so̱ e so̱be̱ e? Bato ba muwaso ba so̱i mambo ma malee̱ ná myo̱lo̱ ma bye̱nge̱nge̱ mi ta mi po̱ngo̱be̱ o Egipto.

NE̱NI BA TANO̱ BA PO̱NGO̱ MYO̱LO̱ MA BYE̱NGE̱NGE̱ E?

O Egipto, maduta mena ma so̱be̱ o so̱ngo̱ name̱ne̱ pe̱ na o bedima, ma malee̱ ná bato ba ta be̱ ba ko̱te̱le̱ bye̱nge̱nge̱ nde ba po̱ngo̱ myo̱lo̱ na mo̱. Bome ba ta be̱ ba ke̱ bye̱nge̱nge̱, ba po̱ngo̱ mabo̱to̱, nde ba kaka pe̱ ma mabo̱to̱ me̱se̱ mwemba. Matina ma bye̱nge̱nge̱ ma be̱n matongo malalo. Ba lati so̱ te̱ ma matina me̱se̱ mwemba, ma membame̱ nde ná ko̱iko̱i. Bupisane̱ kalati po̱ ni makwaleye̱ ońola myango ma Egipto ńa kwaṅ, myo̱lo̱ ma bye̱nge̱nge̱ mi wusa be̱ bwaba ba lambo ka 17 meta, mi be̱ne̱ pe̱ 10 la pai to̱ 12 o epas’a bo̱lo̱ te̱.

Maduta ma malee̱ ne̱ni ba tano̱ ba po̱ngo̱ myo̱lo̱ ma bye̱nge̱nge̱ o Egipto

OŃOLA NJE BAPO̱NGE̱ MYO̱LO̱ BA TANO̱ BA BOLANE̱ BYE̱NGE̱NGE̱ E?

O Egipto, bye̱nge̱nge̱ be ta be̱ be so̱be̱ na bo̱bise̱ la ńolo ebanja be ta be pumea o munja ma Nil jita. O sumo te̱ nika, myo̱lo̱ ma bye̱nge̱nge̱ mi si ta pe̱ to̱ ndutu o po̱ngo̱. To̱ ponda bato ba botedino̱ o bolane̱ bebongo o longa myo̱lo̱ minde̱ne̱, e me̱ne̱ne̱ ná bato ba musombo na ba jango ba bengi o bolane̱ pai na myo̱lo̱ ma bye̱nge̱nge̱ misadi.

Bato ba bengi o bolane̱ myo̱lo̱ ma bye̱nge̱nge̱ pond’a bwaba. Mutiled’a Grikia mō̱ nu belabe̱ ná Plutarque nu ta longe̱ o mińa ma bamuloloma a kwali ná nate̱na o niponda bato ba ta pe̱te̱ ba dia ba mabolane̱ myo̱lo̱ ma bye̱nge̱nge̱.

^ par. 3 Bye̱nge̱nge̱ be bowan jita na ngad’a so̱ko̱so̱ko̱. Be mabusa pe̱ nde o madamba na o bepolo owe̱ni madiba ma mate̱me̱no̱. Bo bwele bwe ná bo koka lambo ka 15 meta bo kola pe̱ lambo ka 15 cm.