1-2. Nje mutiledi mō̱ a kwalino̱ e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

LODUN la bato o nin we̱nge̱ lo makwala ná lo dube Yesu, nde lo si mabupe̱ belēdi bao. (2 Tim. 4:3, 4) Mutiledi mō̱ a kwali ná: “Moto nupe̱pe̱ a po̱ te̱ o nin we̱nge̱ nde a kwala milemlem ma mambo Yesu a kwalino̱ ye we̱nge̱ lokoli la mbu loba . . . , mo̱ bato ba wusa banga sengane̱ mo̱ ka nje te̱ ba bolino̱ na Yesu e? . . . Jalabe̱ le nde ná e.”

² O ebwe’a mbu yaboso, bato jita ba sengi belēdi ba Yesu, be̱ne̱ betańsedi a bolino̱, nde ba bangi dube̱ mo̱. Ońola nje e? O jokwa di se̱le̱, je̱n mambo mane̱i ma boli ná bato ba so̱nje ońola nje Yesu a kwalino̱, a bolino̱ pe̱. Jombweye mambo mane̱i mape̱pe̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ońola nje o nin we̱nge̱ bato ba mabangano̱ sengane̱ bokwedi ba Yesu na nje jeno̱ ná di bola ná di si so̱njo̱.

3. Njika mambo Yesu a bolino̱ ma boli ná bato bō̱ ba so̱nje e?

³ Ponda Yesu a tano̱ o wase, a tombise̱ ponda na pat’a bato ye̱se̱. A dedi na bam’bwaṅ name̱ne̱ pe̱ na bande̱ne̱, nde a tombise̱ pe̱ ponda jita na batue name̱ne̱ pe̱ na bayaṅabe̱. A lee̱le̱ pe̱ ba bena ba ta ba langabe̱ ka “babobe” ndedi. Nje Yesu a bolino̱ e so̱njise̱ bō̱ bena ba ta ba langa babo̱me̱ne̱ ka bate̱m ná sim. Na babo̱ ba baise̱ bokwedi bao ná: “Ońola nje lo madano̱ na ńo̱ mwemba na bako̱tedi na babobe e?” Yesu alabe̱ babo̱ ná: “Ba ba jai bwam, ba si mapula mubole̱ myanga, ke̱ baboedi. Na si po̱i o bele̱ bate̱m na sim o jate̱le̱, nde babobe.”—Lukas 5:29-32.

4. Bupisane̱ muto̱ped’a mudī Yesaya, ońola nje Baju ba si tano̱ bangame̱n jo̱nge̱le̱ ná bato ba me̱nde̱ sengane̱ Mesia e?

 ⁴ Nje Betiledi be makwalano̱ e? Etum a mimbu obiana Mesia a mapo̱, muto̱ped’a mudī Yesaya a ta a kwala ná bato ba si me̱nde̱ kasa mo̱. A bīse̱ ná: “A ta a yaṅabe̱, a kelabe̱ na bato. A ta a langabe̱ minaka, kańena ba ta ba kudumane̱ myoso oboso bao, di si ta di langa mo̱ ka lambo.” (Yes. 53:3) Edinge̱ e ta e bīse̱ ná Mesia a me̱nde̱ “yaṅabe̱ na bato,” ońola nika Baju o mińa ma Yesu ba si ta so̱ bangame̱n jo̱nge̱le̱ ná bato ba me̱nde̱ sengane̱ mo̱.

5. Ne̱ni bato jita ba me̱ne̱no̱ bokwedi ba Yesu we̱nge̱ e?

⁵ Mo̱ nika pe̱ nde yeno̱ we̱nge̱ e? E. Jita la badiedi ba bebasi o nin we̱nge̱ ba to̱ndi nde o be̱ne̱ ka bembon b’ebasi bato bande̱ne̱, bam’bwaṅ na bamabie̱ kaponda nin wase. Ba badiedi ba makasa babo̱ to̱ e be̱ nde ná bedangwedi ba ba bato be titi mulatako na bete̱sedi ba Loba. Ba badiedi ba bebasi me̱ne̱ ba mayaṅa baboledi ba Yehova ba ko̱di bena ba be̱n bedangwedi ba bwam, ońolana ba titi bande̱ne̱ ba nin wase. Ka nje te̱ Paulo a kwalino̱, Loba a po̱si nde ba ba “yaṅabe̱.” (1 Kor. 1:26-29) Nde o miso̱ ma Yehova, baboledi bao ba jemea be̱se̱ be mo̱ tiki.

6. Nje Yesu a kwalino̱ o Mateo 11:25, 26 e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jembilane̱ mo̱ e?

⁶ Nje jeno̱ ná di bola ná di si so̱njo̱ e? (Langa Mateo 11:25, 26.) O s’ese̱le̱ ná mbadi wase e me̱ne̱no̱ baboledi ba Loba e be̱ne̱ ngińa omo̱ń ango̱. Emea ná Yehova a mabolane̱ nde buka te̱ bato bena ba sibise̱ ńolo o bola jemea lao. (Mye. 138:6) Dutea pe̱ nje ye̱se̱ a we̱lino̱ bola na bato bena nin wase e me̱ne̱no̱ ka ba bena ba titi dibie̱.

7. Ońola nje Yesu a bele̱no̱ farisai ná bato ba mawo̱ndo̱n e, nje ba bolino̱ e?

⁷ Yesu a lee̱le̱ ngiń’a mulema o bonde̱ beboledi ba itaba ba badiedi ba bebasi o mińa mao. K’eyembilan, a bonde̱ itab’a farisai, bena ba ta be̱ne̱ ná joa la mā le mweńa buka bongwa la bayedi babu. (Mat. 15:1-11) Yen ebe, byala ba Yesu be ńakisane̱ bokwedi bao. Na babo̱ ba baise̱ mo̱ ná: “O bi ná farisai ba lingi, nika ba sengino̱ y’eyala e?” Na mo̱ alabe̱ babo̱ ná: “Bwele na bwele bwena Tete̱ ńe o mo̱ń a si de̱no̱ bo me̱nde̱ dubwabe̱. Ese̱le̱ babo̱, be nde bato ba ndima ba madangwane̱ bandima. Nde yete̱na mot’a ndima a madangwane̱ ńandima, ke̱ babo̱ babane̱ ba mako̱ o ekukudu.” (Mat. 15:12-14) Yesu a s’ese̱le̱ ná malinga ma badiedi ba bebasi ma bole ná a si langwa pe̱ mbale̱.

8. Ne̱ni Yesu a lee̱no̱ ná Loba a si makasa belēdi ba bebasi be̱se̱ e?

⁸ Yesu a bonde̱ pe̱ belēdi ba mpoṅ ba badiedi ba bebasi. A si kwali ná Loba a makasa belēdi ba bebasi be̱se̱. O diwengisan, a kwali ná bato jita ba me̱nde̱ so̱be̱ o ngea ni tindam ni malane̱ o dibumbe, nde ná ngusu nde i me̱nde̱ so̱be̱ o ngea ni walame̱n ni malane̱ o longe̱. (Mat. 7:13, 14) A kwali ná bwē ná bō̱ ba me̱nde̱ kwala ná ba mabolea Loba, nde ke̱ ba si mabolea mo̱ na mbale̱. A boli din jome̱le̱ ná: “Bińo̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na bato̱pedi ba mudī ba lobango, bena ba mapo̱ na bińo̱ na mbo̱t’a mido̱ngi, nde oteten ba be̱ nde njo̱ i kwań. Lo me̱nde̱ jemba babo̱ ońola bepuma babu.”—Mat. 7:15-20.

9. Njika belēdi ba mpoṅ bō̱ Yesu a bonde̱no̱ e?

 ⁹ Nje Betiledi be makwalano̱ e? Eding’a Bibe̱l ewo̱ e ta e kwala ná Mesia a me̱nde̱ be̱ne̱ ko̱di ninde̱ne̱ ońola ndabo a Yehova. (Mye. 69:10; Yohane 2:14-17) Ni ko̱di e tute̱le̱ Yesu o bonde̱ belēdi ba mpoṅ ba bebasi na beboledi babu. K’eyembilan, farisai i ta i dube̱ ná mudī mu si mawo̱; Yesu a lee̱ ná bawedi be nde o iyo̱. (Yohane 11:11) Sadukai i ta i kwala ná bepumbwedi be titi; Yesu a pumbwe̱le̱ diko̱m lao Lasaro. (Yohane 11:43, 44; Bebolo 23:8) Farisai i ta i dube̱ ná nje ye̱se̱ e mapo̱ o longe̱ e mawa nde na Loba, e te̱se̱be̱ pe̱ oboso ba ponda; Nde Yesu okwe̱le̱ ná bato ba benama be ná ba po̱so̱ bolea Loba to̱ ke̱m.—Mat. 11:28.

10. Ońola nje belēdi basu be maso̱njise̱no̱ bato jita e?

¹⁰ Mo̱ nika pe̱ nde yeno̱ we̱nge̱ e? E. Bato jita ba maso̱njo̱ ońolana belēdi basu be se̱medi o Bibe̱l be mabonde̱ mpoṅ ma bebasi. Badiedi ba bebasi ba mokwe̱le̱ badubedi babu ná Loba a mako̱kise̱ bato o he̱l. Ba mabolane̱ be belēdi ba mpoṅ o be̱ne̱ ngińa omo̱ń a bato. Biso̱ baboledi ba Yehova, bena ba mowe̱ Loba la ndolo, di mabonde̱ be belēdi ba mpoṅ. Bebasi be mokwe̱le̱ pe̱ bato ná mudī mu si mawo̱. Di malee̱ ná be belēdi be nde ba mpoṅ, ońolana be te̱ mbale̱ ke̱ bepumbwedi be si me̱nde̱ pe̱ so̱ o be̱. Toná bebasi jita be mokwe̱le̱no̱ ná mambo me̱se̱ ma te̱se̱be̱ nde oboso ba ponda, biso̱ di malee̱ ná mot’a benama e wonja, e pe̱ ná a po̱so̱ bolea Loba to̱ ke̱m. Nje badiedi ba bebasi ba yo̱kino̱ bola ke̱ di mabonde̱ be belēdi ba mpoṅ e? O ponda ye̱se̱, ba yo̱ki nde jońa na malinga!

11. Bupisane̱ byala ba Yesu be maso̱be̱ o Yohane 8:45-47, nje Loba a mengane̱no̱ baboledi bao e?

¹¹ Nje jeno̱ ná di bola ná di si so̱njo̱ e? Di to̱ndi te̱ mbale̱, jangame̱n kasa belēdi be mawe̱ na Loba. (Langa Yohane 8:45-47.) Diwengisan na Satan Diabolo, biso̱ di mate̱me̱ye̱ nde o mbale̱. Di si me̱nde̱  bola lambo le diwengisan na belēdi basu to̱ buńa. (Yohane 8:44) Loba a mapula ná baboledi bao ba ‘bene bobe,’ nde ná ba “tingame̱ na bwam” ka nje te̱ Yesu a bolino̱.—Rom. 12:9; Bon. 1:9.

12. Ońola nje mbadi Yesu a wedino̱ e so̱njise̱no̱ jita la Bonayuda e?

¹² Njika lambo dipe̱pe̱ di so̱njise̱ Bonayuda jita o mińa ma Yesu e? Paulo a kwali ná: “Biso̱ di malangwa nde Kristo nu bomabe̱le̱ o [ebongo a konjo, nwt-F], eso̱njisan ońola Bonayuda.” (1 Kor. 1:23) Ońola nje mbadi Yesu a wedino̱ e so̱njise̱no̱ jita la Bonayuda e? Ońol’abu, kwed’a Yesu o ebongo a konjo e lee̱ nde ná a ta nde mot’ebwan na mot’a bobe—seto̱ Mesia.—Ndim. 21:22, 23.

13. Nje ba bena ba so̱nji ońola Yesu ba bangino̱ jemba e?

¹³ Bonayuda bena ba so̱nji ońola Yesu, ba bangi o jemba ná Yesu a si boli to̱ lambo la bobe, ná ba kwese̱ nde mo̱ muka esibe̱ njo̱m, na ná ba lee̱le̱ pe̱ nde mo̱ si te̱me̱ la sim. Ba bena ba kaise̱ Yesu ba si boli nika na te̱me̱ la sim. Mwemba ma bakaisedi bande̱ne̱ ma Bajū mu pomane̱ nde ko̱to̱me̱ o kaise̱ Yesu esibe̱ bupe̱ mambenda jombwea bekaisedi ba moto. (Lukas 22:54; Yohane 18:24) O mulopo ná bakaisedi ba senge so̱mo̱n na mboṅ te̱nge̱ne̱ Yesu esibe̱ te̱me̱ye̱ o mudi mō̱, babo̱ mo̱me̱ne̱ nde “ba pulise̱ mboṅ a lobango te̱nge̱ne̱ Yesu” ná a bwabe̱. Ponda mu mwano mu si dangono̱, prisi ninde̱ne̱ e keki nde bola ná Yesu mo̱me̱ne̱ a to̱pe lambo di makwese̱ mo̱ muka. Ni mbad’a bola e si ta mulatako na bete̱sedi. (Mat. 26:59; Marko 14:55-64) Ponda Yesu a pumbono̱ pe̱, ba bakaisedi ba bobe ba boli nde bato ba bila ba Roma bena ba ta ba tata so̱ngo̱ a Yesu “eyek’a mo̱ni” ná ba camane̱ myango ma mpoṅ o tele̱ye̱ ońola nje so̱ngo̱ a Yesu e tano̱ ewolo.—Mat. 28:11-15.

14. Nje Betiledi be tano̱ be mábīse̱ jombwea kwed’a Mesia e?

¹⁴ Nje Betiledi be makwalano̱ e? To̱ná  Bonayuda jita o mińa ma Yesu ba si tano̱ bo̱nge̱le̱ ná Mesia angame̱n wo̱, maka nje Betiledi be tano̱ be mábīse̱: “A bake̱ mo̱me̱ne̱ o kwedi, a latabe̱ mwemba na bato ba bobe, a bambe̱ myobe ma bajita, a so̱so̱mea pe̱ ońola bato ba bawuse̱.” (Yes. 53:12) Bonayuda ba si ta so̱ ba be̱ne̱ njo̱m to̱ po̱ o so̱njo̱ ponda Yesu a bwabe̱no̱ ka mot’a bobe.

15. Njika mambo ba bake̱le̱no̱ Mboṅ a Yehova mena ma boli ná bato bō̱ ba so̱nje e?

¹⁵ Mo̱ nika pe̱ nde yeno̱ we̱nge̱ e? E! Ba num Yesu njo̱m i si bake̱, ba kwese̱ pe̱ mo̱ muka, nika pe̱ nde ba mabolane̱no̱ Mboṅ a Yehova we̱nge̱. Byembilan bō̱ ben. O mimbu má 1930 na 1940 o Amerika, jalo o bekaisedi ngedi jita o lingea bwam di be̱nno̱ o bolea Loba. E ta ye̱ne̱ne̱ ná bwē ná bakaisedi bō̱ be nde te̱nge̱ne̱ biso̱. O Kebe̱k o Kanada, ebasi e lati na go̱bina o te̱nge̱ne̱ ebol’asu. Bate̱ dikalo jita ba we̱le̱be̱ o beboa buka te̱ ońolana ba kwalisane̱ myoyo mabu ma mboa jombwea Janea la Loba. Jaman ńa Nasi e bo jita la beso̱mbe̱ ba bonasango bena be ta jemea. Mimbu mi tombi, jita la bonasango asu o Rusia ba we̱le̱be̱ o beboa ońolana ba makwalisane̱ bato jombwea Bibe̱l, manea ma bele̱ nde nika ná “eboled’a mpungu ende̱ne̱.” Nate̱na La Bible Traduction du Monde Nouveau na eyem’a Rusia e bangabe̱, e we̱le̱be̱ o muso̱ngi ma “kalati i mawane̱ mpungu” ońolana e be̱n dina la Yehova.

16. Ka nje te̱ 1 Yohane 4:1 e malee̱no̱, ońola nje di s’angame̱nno̱ lo̱ndo̱be̱ na myango ma mpoṅ jombwea Mboṅ a Yehova e?

¹⁶ Nje jeno̱ ná di bola ná di si so̱njo̱ e? Wasa bia mbale̱. O ekwal’ao omo̱ń a mudongo, Yesu ome̱le̱ basengedi bao ná bato bō̱ ba me̱nde̱ ‘kwala to̱ njika ńai a bobe bake̱le̱’ babo̱. (Mat. 5:11) Mi mpoṅ me̱se̱ mi mawa nde na Satan. A matute̱le̱ basingedi o camane̱ mpoṅ jombwea ba bena ba to̱ndi mbale̱. (Bbī. 12:9, 10) Di si senga mpoṅ basingedi basu ba mato̱po̱no̱. Di s’ese̱le̱ pe̱ to̱ ná mi mpoṅ meke biso̱ ná di boleye Loba to̱so̱ mi bo̱bise̱ dube̱ lasu.—Langa 1 Yohane 4:1.

17. Ne̱ni mambo ma tombi oboso ba kwed’a Yesu ma so̱njise̱no̱ bō̱ e?

¹⁷ Obiana Yesu a mabwabe̱, mō̱ ńa bokwedi bao a sambwe̱le̱ mo̱. Mokwed’ao nupe̱pe̱ a to̱bi mo̱ ngedi ilalo, bokwedi bao be̱se̱ pe̱ ba caka mo̱ o bulu bo se̱le̱ na kwed’ao. (Mat. 26:14-16, 47, 56, 75) Nika ńe̱se̱ e si ńakisane̱ Yesu ońolana nik’e ta e mábīsabe̱. (Yohane 6:64; 13:21, 26, 38; 16:32) Ponda nika ńe̱se̱ e bolane̱no̱, yen ebe bō̱ ba so̱nji na babo̱ ba kwala ná, ‘Yete̱na nika nde bokwedi ba Yesu ba mabolano̱, na si mapuIa be̱ mō̱ ńabu!’

18. Njika bedinge̱ be ta bangame̱n londa obiana Yesu a mabwabe̱ e?

¹⁸ Nje Betiledi be makwalano̱ e? Bebwea ba mbu obiana Yesu a mapo̱ o wase, Yehova a ta a mábise̱ o Eyal’ao ná Mesia a me̱nde̱ jandisabe̱ ońola 30 ma bepasi ba silba. (Sak. 11:12, 13) Nu nu wusa sambwe̱le̱ mo̱ a ta nde angame̱n be̱ diko̱m lao diwo̱. (Mye. 41:9) Muto̱ped’a mudī Sakaria pe̱ a tili ná: “Dipa mutatedi, nde mido̱ngi mi pambilane̱.” (Sak. 13:7) O mulopo ná nje ye̱se̱ e tombi e so̱njise̱ bato, dube̱ la ba bena ba ta ba to̱ndo̱ mbale̱ di ta nde langame̱n be̱ ngińa o je̱ne̱ ná ben bedinge̱ be o londea Yesu.

19. Nje ba ba to̱ndi mbale̱ ba bino̱ e?

 ¹⁹ Mo̱ nika pe̱ nde yeno̱ we̱nge̱ e? E. O nin we̱nge̱, Mboṅ a Yehova iwo̱ yena i ta i biane̱, i to̱bi mbale̱ i keka pe̱ duta bato bape̱pe̱ na babo̱. Ba camane̱ mpoṅ jombwea Mboṅ a Yehova o ńuspepa, o radio, o internet na o television. Nde nika e si so̱njise̱ ba bena ba to̱ndi mbale̱. O diwengisan, ba bi ná Bibe̱l e ta e mábīse̱ ná i ńai a mambo i me̱nde̱ tomba.—Mat. 24:24; 2 Pet. 2:18-22.

20. Nje jeno̱ ná di bola ná ba bena bese̱le̱ mbale̱ ba si so̱njise̱ biso̱ e? (2 Timoteo 4:4, 5)

²⁰ Nje jeno̱ ná di bola ná di si so̱njo̱ e? Ná dube̱ lasu di be̱ ngińa jangame̱n jokwa ponda ye̱se̱, kane̱ esibe̱ wo̱lo̱, na benga pe̱ be̱ mususu o ebolo yena Yehova a bake̱no̱ biso̱. (Langa 2 Timoteo 4:4, 5.) Di be̱n te̱ dube̱, mambo ma mpoṅ mena ba makwalano̱ jombwea Mboṅ a Yehova ma si me̱nde̱ pambilane̱ biso̱. (Yes. 28:16) Ndolo di be̱nedino̱ Yehova, Eyal’ao na bonasango asu e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ná ba bena bese̱le̱ mbale̱ ba si so̱njise̱ biso̱.

21. Toná dongo dinde̱ne̱ la bato lo mabangano̱ sengane̱ biso̱ we̱nge̱, je ná di be̱ mbaki na nje e?

²¹ O ebwe’a mbu yaboso, jita ba so̱nji na babo̱ ba banga sengane̱ Yesu. Nde bato jita bape̱pe̱ ba sengane̱ mo̱. O mu muso̱ngi o be̱n o bosadi bwe̱se̱ elong’a mwemba ma bakaisedi bande̱ne̱ ewo̱ name̱ne̱ pe̱ na “dimuti dinde̱ne̱ la prisi.” (Bebolo 6:7; Mat. 27:57-60; Marko 15:43) O nin we̱nge̱ pe̱, lodun la bato lo si so̱nji. Ońola nje e? Ońolana ba bi, ba to̱ndi pe̱ mbale̱ i maso̱be̱ o Betiledi. Eyal’a Loba e makwala ná: “Ba ba to̱ndi mbend’ango̱ be musango o mulema jita; to̱ lambo di si maso̱njise̱ babo̱.”—Mye. 119:165.