1-2. Njika mitakisan jita la bonasango na bonańango ba malembe̱no̱ e?

ŃAMULOLOMA Paulo ome̱le̱ Timoteo name̱ne̱ pe̱ na kriste̱n ye̱se̱ o no̱ngo̱ dongo o ebol’a dikalo na ngud’abu ńe̱se̱. (2 Tim. 4:5) Biso̱ be̱se̱ di mapo̱ngo̱ miwe̱n o bupe̱ malea ma Paulo. Nde ponda iwo̱ nik’e yo̱ki be̱ ndutu. E mapula jita la bonasango na bonańango asu ngiń’a mulema o te̱ dikalo. (2 Tim. 4:2) K’eyembilan, nika nde yeno̱ ońola bonasango asu bena ba maje̱ o bekombo owe̱ni beboledi basu ba jowe̱ bō̱ be bangabe̱no̱ to̱ ebol’asu yeno̱ owas’a mwekan. Nde ba mabenga te̱ nde o te̱ dikalo to̱ná ba bino̱ ná be ná ba we̱le̱be̱ o beboa ońola nika!

² Baboledi ba Yehova ba malembe̱ ńai na ńai a mitakisan me ná mi bo̱bise̱ babo̱. K’eyembilan jita bangame̱n bola ebolo pond’a bwaba ná ba sombweye mbia mabu. Ba wusa to̱ndo̱ te̱ dikalo jita, nde su la woki di po̱i te̱ ba si be̱n pe̱ ngudi jita. Bodun na maboa ma ngińa pe̱ ba mabola ná bape̱pe̱ ba si te̱ pe̱ dikalo ka nje te̱ ba mapulano̱; yen ebe ba dibangane̱ nde o ndabo. Bane̱ bape̱pe̱ ba mo̱nge̱le̱ nde ná ba titi mweńa. Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Maria * mo̱ ná: “Nangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n jita o janane̱ mo̱nge̱le̱ mam ma bobe ke̱ na bo̱bi, nik’e mawo̱lise̱ mba jita. Na mabwa ndutu jita ońolana nik’e mano̱ngo̱ne̱ mba ponda na ngudi nangame̱nno̱ bolane̱ ońola o dikalo.”

3. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

³ E be̱ to̱ njika mitakisan di be̱nno̱, Yehova e ná a bola biso̱ ngińa o lembe̱ mo̱ na benga bolea mo̱ bupisane̱  ngud’asu. Obiana di me̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ ná ongwane̱ biso̱, di se̱le̱ jombwea ne̱ni a bolino̱ Paulo na Timoteo ngińa o benga te̱ dikalo to̱ na mitakisan mabu.

4. Njika mitakisan Paulo a lembe̱no̱ e?

⁴ Paulo a lembe̱ mitakisan jita. E ta e pula mo̱ ngińa tobotobo ponda a dipabe̱no̱, angwabe̱no̱ madale, a we̱le̱be̱ pe̱ o beboa. (2 Kor. 11:23-25) Paulo a si bo pe̱ to̱ iso̱n o jemba ná ponda iwo̱ a ta angame̱n janane̱ bo̱bo̱. (Rom. 7:18, 19, 24) A lembe̱ pe̱ diboa, di ta nde mo̱ ka “nge̱nge̱le̱ o eyobo” ńena a tano̱ a pula ná Loba a sumwe.—2 Kor. 12:7, 8.

5. Nje Paulo a we̱lino̱ bola to̱ na mitakisan a tano̱ a be̱ne̱ e?

⁵ Yehova a boli Paulo ngińa o benga te̱ dikalo to̱ na mitakisan me̱se̱ a tano̱ a be̱ne̱. Jombweye te̱ nje a bolino̱. K’eyembilan, a bengi lingea myango ma bwam oboso ba badiedi ba Bonayuda, na yen ebe oboso ba manea. (Bebolo 28:17; Fil. 4:21, 22) A te̱ye̱ pe̱ ndabo a bato ba bila ńe̱se̱ dikalo, name̱ne̱ pe̱ na be̱se̱ bena ba ta ba pe̱pe̱le̱ mo̱. (Bebolo 28:30, 31; Fil. 1:13) O niponda me̱ne̱, mudī musangi mu tute̱le̱ Paulo o tila maleta mena me o jongwane̱ kriste̱n a mbale̱ nate̱na bon ba we̱nge̱. Eyembilan a Paulo yembe̱ pe̱ mwemba ma Roma kańena bonasango ba “bengi be̱ ngińa o langwa eyala na bokenju.” (Fil. 1:14) To̱ná ponda iwo̱ Paulo a si wusano̱ bola nje ye̱se̱ a tano̱ a pula, a boli nje ye̱se̱ a we̱lino̱ o be bete̱medi, na nika ńongwane̱ so̱ “o tongwe̱le̱ myango ma bwam.”—Fil. 1:12.

6. Bupisane̱ 2 Korinto 12:9, 10, nje yongwane̱ Paulo o te̱ dikalo e?

⁶ Paulo embi ná Loba nde a boli mo̱ ngińa o bola nje ye̱se̱ a we̱lino̱ bola. A kwali ná ngiń’a Loba e mabola ná ‘a bo̱bi te̱, mo̱ nde a mabe̱no̱ ngińa.’ (Langa 2 Korinto 12:9, 10.) Yehova a boli Paulo mudī mao musangi mwena mongwane̱ mo̱ o te̱ dikalo to̱ na mitakisan, beboa, na mambo mape̱pe̱ a kusino̱.

7. Njika mitakisan Timoteo a tano̱ angame̱n lembe̱ ná a te̱ dikalo e?

⁷ Eso̱mb’a moto Timoteo ńena nu ta mwenj’a Paulo ńa dikalo pe̱ a ta angame̱n se̱me̱ye̱ o ngiń’a Loba ná alane̱  ebol’ao ya dikalo oboso. Timoteo a die̱le̱ Paulo o malo̱ndo̱ mao m’etum m’ebol’a muloloma. Paulo a lom pe̱ mo̱ o malo̱ndo̱ mape̱pe̱ o pe̱pe̱le̱ na jembe̱ myemba. (1 Kor. 4:17) Timoteo a wusa jo̱nge̱le̱ ná a titi ná a bola y’ebolo. Yen ebe ońola nika nde Paulo a kwalane̱no̱ mo̱ ná: “To̱ moto a si yaṅa wa ońolana we mūtu.” (1 Tim. 4:12) O sumo te̱ nika, Timoteo pe̱ a ta a be̱ne̱ ńao nge̱nge̱le̱ o eyobo—“a ta a yo̱ko̱ boa.” (1 Tim. 5:23) Nde a ta a bia ná mudī musangi ma Yehova mu me̱nde̱ bola mo̱ ngińa ni mapule̱ o te̱ dikalo la myango ma bwam, na bolea pe̱ bonasango ao.—2 Tim. 1:7.

8. Ne̱ni Yehova a mabolano̱ baboledi bao ngińa we̱nge̱ e?

⁸ O nin we̱nge̱, Yehova a mabola baboledi bao “ngińa ni pakapakan” ná ba benge bolea mo̱ na jemea. (2 Kor. 4:7) Jombweye mambo mane̱i Yehova a mabolano̱ biso̱ ná di be̱ ngińa, na jongwane̱ pe̱ biso̱ ná di benge pe̱ bolea mo̱ na jemea: muka, Bibe̱l, bonasango na bonańango, na dikalo lasu.

9. Ne̱ni muka mu mongwane̱no̱ biso̱ e?

⁹ Muka mu mabola biso̱ ngińa. Ka nje te̱ Efeso 6:18 e makwalano̱, Paulo ome̱le̱ biso̱ ná di kane̱ Loba “ponda ye̱se̱.” Loba pe̱ a me̱nde̱ bola biso̱ ngińa. Jonnie, nu maje̱ o Bolivia e̱n ne̱ni Yehova a sue̱le̱no̱ mo̱ o ńai na ńai a mitakisan a kusino̱. Bayedi bao na munj’ao ba kwedi diboa o mulemlem ma ponda. E ta mo̱ ndutu o jombwea babo̱ balale̱ o mulemlem ma ponda. Ńango a timbi wo̱, nde nik’e no̱ngo̱ pe̱ pond’a bwaba ná munj’ao na sango ba je bwam. Jonnie mo̱ ná: “Ponda na tano̱ o be bete̱medi ba ndutu, nje yongwane̱ mba ponda ye̱se̱ e ta nde ná, na ta na langwea Yehova ná te̱ite̱i ne̱ni na masengano̱ o mika mam.” Yehova a boli Jonnie ngińa o lembe̱ mi mitakisan. Ronald mutudu mō̱ nu maje̱ o Bolivia oko ná ńango a be̱n kaṅse̱r. Mo̱di mu bupe̱, ńango a wedi. Nje yongwane̱ Ronald o lembe̱ e? Mo̱ ná: “Muka mongwane̱ mba o tele̱ye̱ Yehova mulema mam na besengedi bam ba teten. Na bi ná to̱ moto a si maso̱ṅtane̱ mba ka mo̱, to̱ mba mo̱me̱ne̱.” Ponda iwo̱, mulema mwe ná mu ńo̱sea biso̱ di si bie to̱ nje kwala o muka. Nde Yehova a mapula ná di kane̱ mo̱, to̱ o ponda yeno̱ biso̱ ndutu o tele̱ye̱ mo̱nge̱le̱ masu, na besengedi basu ba teten.—Rom. 8:26, 27.

10. Bupisane̱ Bonahebe̱r 4:12, ońola nje yeno̱ mweńa o langa Bibe̱l na dutea nje di malangano̱ e?

¹⁰ Bibe̱l e mabola biso̱ ngińa. Ka nje te̱ Paulo a se̱me̱ye̱no̱ o Betiledi o kusa lo̱ko̱mea na ngińa, biso̱ pe̱ je ná di se̱me̱ye̱ oten. (Rom. 15:4) Niponda jeno̱ langa Eyal’a Loba na dutea nje di malangano̱, Yehova e ná a bolane̱ mudī mao musangi o jongwane̱ biso̱ o bata so̱ṅtane̱ ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ nje di malangano̱ o ebolo o bete̱medi basu. (Langa Bonahebe̱r 4:12.) Ronald di kwaledino̱ we̱nge̱ mo̱ ná: “Ne muńe̱nge̱ ońolana na po̱ngi miwe̱n ná na ko̱lo̱ngo̱ne̱ langa Bibe̱l ebiamu te̱. Na madutea jita ońola bede̱mo ba Yehova na ndolo a malee̱le̱no̱ baboledi bao. Nik’e bati bola mba ngińa.”

11. Ne̱ni Bibe̱l e bolino̱ munańango mō̱ nu bo̱lo̱ne̱ mom’ao ngińa e?

¹¹ Di dutedi te̱ nje di malangano̱ o Eyal’a Loba, nika ńe ná ńongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam. Jombweye  ne̱ni Bibe̱l ńongwane̱no̱ mukusa ma muto mō̱. Mutudu mō̱ a langwedi mo̱ ná e ná a busane̱ belēdi o bolanga ba kalat’a Hiob. A langino̱ mo̱, a se̱le̱ nde sa Hiob ońola mo̱nge̱le̱ mao ma bobe. Na mo̱ a kumwa kwala ná: “A Hiob, njika mo̱nge̱le̱ ma bobe o be̱nno̱ nika!” Nde ombusa nika na mo̱ emba ná mo̱ pe̱ e nde bola kapo̱ ka Hiob. Nika ńongwane̱ mo̱ o po̱ngulane̱ mbad’ao ńa je̱ne̱ mambo, e bola pe̱ mo̱ ngińa o lembe̱ ndutu a tano̱ a bwa ońola kwed’a mom’ao.

12. Ne̱ni Yehova a mabolane̱no̱ bonasango na bonańango asu o bola biso̱ ngińa e?

¹² Bonasango na bonańango asu ba mabola biso̱ ngińa. Mbadi nipe̱pe̱ Yehova a mabolano̱ kriste̱n ngińa ńe nde tongwea na bonasango na bonańango abu. Paulo a tili ná a ta musunga o ‘kusa jembame̱’ di mawe̱ na bonasango na bonańango ao ba mudī. (Rom. 1:11, 12) Mary di kwaledino̱ son a ponda a to̱ndi be̱ na bonasango na bonańango ao. Mo̱ ná: “Yehova ongwane̱ mba tongwea na bonasango na bonańango bena ba si ta to̱ ba bia mitakisan mam. Bō̱ ba kwalane̱ mba byala be membe̱, bane̱ ba lomedi mba maleta, nika nde e ta e pula mba ná te̱ite̱i. Na kwali pe̱ na bonańango bena ba kusi milemlem ma mitakisan ka mba, myango mabu mokwe̱le̱ mba mambo jita. Batudu pe̱ ba mongwane̱ mba ponda ye̱se̱ o so̱ṅtane̱ ná bonasango na bonańango ba mwemba ba to̱ndi mba.”

13. Ne̱ni jeno̱ ná jembane̱ mō̱ na nune̱ o ndongame̱n e?

¹³ Ndongame̱n asu ye nde epol’a bwam we̱ni jeno̱ ná jembane̱ mō̱ na nune̱. O po̱i te̱ o ndongame̱n keka jembe̱ bane̱, o langweye babo̱ ná o to̱ndi babo̱, nde o sese pe̱ babo̱ ońola nje ba mabolano̱. K’eyembilan, obiana ndongame̱n e mabotea, mutudu mō̱ nu mabelabe̱ ná Peter a kwalane̱ munańango mō̱ nu babe̱ na mome nu titi Mboṅ a Yehova ná: “O titi ná o bia ne̱ni je̱ne̱ la wa o ndongame̱n di membe̱no̱ biso̱. Wa na bana bo̱ngo̱ mutoba lo si masukane̱, lo maboṅsane̱ pe̱ malabe̱ mańu.” Na miso̱di o miso̱ nde nu munańango alabe̱no̱ ná: “Mbale̱, na ta na be̱ne̱ ńo̱ng’a be byala.”

14. Ne̱ni dikalo di mabolano̱ biso̱ ngińa e?

¹⁴ Dikalo di mabola biso̱ ngińa. Di masenga bwam ke̱ di mate̱ye̱ bape̱pe̱ dikalo e be̱ ná ba sengane̱ biso̱ to̱ ke̱m. (Min. 11:25) Munańango Stacy e̱n nate̱na njika dikala dikalo di mabolano̱ ngińa. Ponda elong’ao ya mbia ewo̱ e pangabe̱no̱, a bo ndutu jita na mo̱ a baise̱ mo̱me̱ne̱ ná, ‘Ne̱ni neno̱ ná nongwane̱ mo̱ e?’ Stacy a si ta a we̱le̱ jo̱nge̱le̱ lambo dipe̱pe̱. Nje yongwane̱ mo̱ o lembe̱ be bete̱medi ba ndutu e? Dikalo! Nika a tano̱ a te̱ dikalo, a ta nde a soke̱ mo̱nge̱le̱ mao omo̱ń a bato ba mōnda bena ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱. Mo̱ ná: “O niponda, Yehova a boli mba jokwa la Bibe̱l lena di ta di pomane̱ ńaka. Nika ńembe̱ mba jita. Nje yena e boli mba ngińa buka me̱se̱ ye nde dikalo.”

15. Nje myango ma Mary mi mokwe̱le̱no̱ wa e?

¹⁵ Bō̱ be ná bo̱nge̱le̱ ná bete̱medi babu be si mabola babo̱ epolo o te̱ dikalo jita. Yete̱na nika nde wa pe̱ o mo̱nge̱le̱no̱, o si dimbea ná Yehova a to̱ndi nje ye̱se̱ o mabolano̱. Jombweye pe̱te̱ eyembilan a Mary. Ponda alono̱ o mōnda ma mwe̱n eyeme̱, o̱nge̱le̱ nde ná a titi ná a we̱le̱ bola to̱ lambo la mweńa. Mo̱ ná: “O bebotedi, na ta nde na bola buka te̱ jalabe̱ disadi, na langa epas’a Bibe̱l, na bola pe̱ nde trakt o dikalo.” A ta  nde e̱ne̱ ná a titi ná a bola to̱ lambo la mweńa kobisan na bato bena ba ta ba to̱po̱ eyeme̱ bwam. Nde a timbi tukwa mo̱nge̱le̱. A botedi so̱ṅtane̱ ná Yehova e ná a bolane̱ mo̱ to̱ná a si mato̱po̱no̱ eyeme̱ bwam. Mo̱ ná: “Nje Bibe̱l e makwalano̱ e wam, ye pe̱ ná e tukwa longe̱ la bato.”

16. Nje ye ná yongwane̱ ba bena ba dibangane̱ o bolongi o be̱ne̱ ngińa e?

¹⁶ Yehova a me̱ne̱, a mabwane̱ pe̱ ńo̱ngi di be̱nno̱ o no̱ngo̱ dongo o dikalo muńe̱nge̱, to̱ e be̱ nde ná di dibangane̱ o bolongi. E pe̱ ná a die̱le̱ mambo ná di be̱ne̱ epolo o te̱ye̱ ba bena ba mabongwe̱ biso̱ to̱ mado̱kita masu dikalo. Di kobisane̱ te̱ ebol’asu ya dikalo ya we̱nge̱ na ya ponda ni tombi, nika ńe ná e bo̱bise̱ biso̱. Nde jembi te̱ ná Yehova e o jongwane̱ biso̱ tatan, nik’e me̱nde̱ bola biso̱ ngińa ni mapule̱ o lembe̱ to̱ njika ńai a mitakisan na muńe̱nge̱.

17. Bupisane̱ Mulangwedi 11:6, ońola nje jangame̱nno̱ benga te̱ dikalo to̱ e be̱ nde ná di titi je̱ne̱ bepuma bao dibokime̱ne̱ e?

¹⁷ Di si bi njika mbolako a mbale̱ di made̱no̱ ni me̱nde̱ ńake̱. (Langa Mulangwedi 11:6.) K’eyembilan, munańango Barbara nu be̱n 80 ma mbu a mate̱ dikalo la telefon na la maleta ponda ye̱se̱. O leta lao diwo̱, a ta a we̱le̱ Njongo a Betatedi ńa 1 So̱ṅe̱ 2014, ni be̱n tema ná: “Ce que Dieu a fait pour vous.” Nde esibe̱ mo̱ bia, leta lao di kwedi nde o mā ma babaedi bō̱ bena ba si ta pe̱ Mboṅ a Yehova. Ba langi ni Njongo a Betatedi epū n’epū. Mome e̱n nde biana Yehova e nde o kwalisane̱ mo̱ boso na boso. Ba babaedi ba botedi pe̱te̱ jukea o ndongame̱n, na babo̱ ba timba pe̱te̱ o bebokedi ombusa buka 27 mbu ba tombise̱no̱ o ’boko. Keka te̱ dutea ne̱ni nika ńembe̱no̱ Barbara o je̱ne̱ nje leta lao diwo̱ di yaino̱ ka bepuma.

18. Nje jeno̱ ná di bola ná di tombwane̱ ngińa Loba a mabolano̱ e?

¹⁸ Yehova a boli biso̱ mambo jita ná di be̱ne̱ ngińa—ka muka, Bibe̱l, bonasango na bonańango asu, name̱ne̱ pe̱ na dikalo. Di bolane̱ te̱ ma mambo, di malee̱ nde ná je mbaki ná e ná ongwane̱ biso̱, na ná a mapula pe̱ bola nika. Di be̱ne̱ye̱ so̱ Sango asu ńe o mo̱ń lakisane̱ ponda ye̱se̱, mo̱ ńe̱na nu mapule̱ “jembe̱ ba bena ba boli mo̱ mulema mabu mwe̱se̱.”—2 Myan. 16:9.