1. Njika byala Bibe̱l e mabolane̱no̱ o kwalea ońola ndol’a mbale̱ e?

 “MISO̱NJI [ma ndolo] me ebabadi, wea i madisane̱ ya Yehova. Njoaso’a madiba e si madimse̱ ndolo, to̱ mpupe mi si malo̱ise̱ mo̱.” b (Mwe. 8:6, 7) E se̱ byala ba mpesa Bibe̱l e mabolane̱no̱ o kwalea ońola ndol’a mbale̱ e! Ben byala be mabola bińo̱ babaedi nin mbaki ná: Bińo̱ le ná lo to̱ndo̱ne̱ na mbale̱ o diba lańu.

2. Nje babaedi bangame̱nno̱ bola ná ndol’abu e si wo̱ye̱ e?

² Ná babaedi ba to̱ndo̱ne̱ longe̱ labu le̱se̱, bangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n. Di no̱nge eyembilan: ná wea i benge jońa, e mapula ná moto a bate bepasi ba wea oten ponda na ponda te̱. A si boli te̱ nika, wea i masukane̱ nde dima. Mulemlem pe̱, ndolo oteten a mome na munj’ao ńe ná e benga be̱ ngińa, nde e mapula ná bouse̱ mulatako mabu ponda ye̱se̱. Ponda iwo̱ babaedi be ná be̱ne̱ biana ndolo ńe oteten abu ńe o wo̱ye̱, sepo̱n ke̱ be o lembe̱ pas’a bekusedi, maboa to̱ mitakisan ma dibongo la bana. Ye so̱ te̱ ná o bai to̱ o babe̱, ne̱ni weno̱ ná o bola ná “wea i madisane̱ ya Yehova” i benge jońa o diba lo̱ngo̱ e? O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ mbadi ilalo ya bola ná mulatako mańu mu benge be̱ ngińa, lo be̱ne̱ pe̱ diba le bonam. c

3. Ne̱ni be̱ne̱ la mulatako ma ngińa na Yehova di mongwane̱no̱ babaedi o bola ná ndol’abu e benge be̱ ngińa e? (Mulangwedi 4:12) (Ombwa pe̱ duta.)

³ Ná “wea i madisane̱ ya Yehova” i benge jońa, mome na munj’ao bangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ ná bouse̱ mulatako mabu na Yehova. Ne̱ni mu mulatako mweno̱ ná mongwane̱ babo̱ o diba labu e? Babaedi ba me̱ne̱ te̱ mulatako mabu na Sango abu ńe o mo̱ń ka lambo le tiki, ba le̱le̱m o we̱le̱ malea mao o ebolo, mo̱ pe̱ a mongwane̱ babo̱ o samba na o buka mitakisan me ná mi bola ná ndolo ba be̱nno̱ mō̱ te̱ ońola nune̱ e wo̱ye̱. (Langa Mulangwedi 4:12.) Ba bena ba be̱n mulatako ma ngińa na Yehova ba mabola pe̱ me̱se̱ o jembilane̱ mo̱ ná lee̱le̱ pe̱ bede̱mo ba Loba ka muyao, we̱lisane̱ na bia la lakise̱. (Efe. 4:32–5:1) Babaedi ba malee̱le̱ te̱ be bede̱mo, ye lambo di bo̱bi ná ndol’abu e bate be̱ ngińa. Munańango Lena ńena nu babe̱ ye we̱nge̱ buka 25 ma mbu a kwali ná: “Ye lambo di bo̱bi o to̱ndo̱ na o bola moto ńou o mbad’a mudī edube.”

4. Ońola nje Yehova a po̱sino̱ nde Yose̱f na Maria o be̱ bayedi ba Mesia e?

⁴ Jombweye eyembilan ewo̱ ye o Bibe̱l. Ponda Yehova a tano̱ a wasa babaedi bena ba me̱nde̱ be̱ bayedi ba Mesia, Yose̱f na Maria nde a po̱sino̱ oteten a miladi ma David me̱se̱. Ońola nje e? Ońolana mō̱ ńabu te̱ a ta a be̱ne̱ mulatako ma ngińa na Yehova, a ta pe̱ a bia ná ba me̱nde̱ we̱le̱ mulatako mabu na mo̱ o epol’a boso o diba labu. A babaedi, nje bińo̱ leno̱ ná lokwa n’eyembilan a Yose̱f na Maria e?

5. Nje bome ba bai beno̱ ná bokwa n’eyembilan a Yose̱f e?

⁵ Yose̱f a ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ o pomane̱ bupe̱ bediedi ba Yehova, nik’e boli pe̱ ná a be̱ mom’a bwam. Ngedi ilalo o bosadi bwe̱se̱, a kusane̱ Loba bediedi ońola mbia mao. Ponda te̱, a pomane̱ pe̱ bupe̱ be bediedi, to̱ná nik’e si tano̱ bu. (Mat. 1:20, 24; 2:13-15, 19-21) Bupe̱ la bediedi ba Loba di boli ná Yose̱f a tate Maria, a sue̱le̱ mo̱, a bongwe pe̱ mo̱. Keka te̱ dutea ne̱ni Maria a batino̱ to̱ndo̱ Yose̱f, a bola pe̱ mo̱ edube ońola nje a bolino̱! A bome, bińo̱ le ná lembilane̱ Yose̱f ke̱ lo mawasa malea ma se̱medi o Bibe̱l mena ma mongwane̱ bińo̱ o jombwea mbia mańu. d Lo mawe̱le̱ te̱ ma malea o ebolo, to̱ o ponda nik’e titino̱ bu, lo malee̱le̱ nde ndolo lo be̱nno̱ ońola bito bańu, nde louse̱ pe̱ diba lańu. Munańango mō̱ nu maje̱ o Vanuatu nu babe̱ pe̱ ye we̱nge̱ buka 20 ma mbu mo̱ ná: “Ponda ye̱se̱ mom’am a mawasano̱ malea ma Yehova nde a we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo, na mabata bola mo̱ edube. Na si mabwa bo̱ngo̱, na lakisane̱ pe̱ bedomsedi bao.”

6. Nje bito ba babe̱ beno̱ ná bokwa n’eyembilan a Maria e?

 ⁶ Maria a ta a be̱ne̱ mulatako ma mo̱me̱ne̱ na Yehova, dube̱ lao di si ta di se̱me̱ye̱ o nje Yose̱f a tano̱ a bola. A ta a bia Betiledi bwam. A ta pe̱ a ko̱lo̱ngo̱ne̱ o dutea ońola mambo a tano̱ okwa. (Lukas 2:19, 51) Penda to̱ po̱ e titi ná mulatako Maria a tano̱ a be̱ne̱ na Loba mu boli ná a be̱ mut’a bwam. We̱nge̱, bito jita ba mawe̱ o jembilane̱ Maria. K’eyembilan, munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Emiko mo̱ ná: “Ke̱ na dia mulamba, na ta na be̱ne̱ bede̱mo ba bwam o nje e mombweye̱ mambo ma mudī. Nde ponda na babe̱no̱, kana mom’am nde a ta a kane̱ ońol’asu a die̱le̱ pe̱ jowe̱ la ndabo a mbia, na so̱ṅtane̱ ná na si ta pe̱ na bola ma mambo na mbame̱ne̱. Ne̱n so̱ ná e ta e pula ná mbame̱ne̱ nouse̱ mulatako mam na Yehova. Tatan na te̱se̱ so̱ ponda na mabe̱no̱ mbame̱ne̱ na Loba lam, ná na kane̱, na lange Betiledi, na duteye pe̱ ońola mo̱nge̱le̱ mao.” (Gal. 6:5) A bito, lo bengi te̱ jouse̱ mulatako mańu na Yehova, bome bańu ba me̱nde̱ bata sesa bińo̱ na to̱ndo̱ bińo̱.—Min. 31:30.

7. Nje babaedi beno̱ ná bokwa n’eyembilan a Yose̱f na Maria jombwea jowe̱ la Loba mwemba e?

⁷ Yose̱f na Maria ba boli pe̱ ebolo mwemba ná bouse̱ mulatako ma babo̱ babane̱ na Yehova. Ba ta ba bia ná ye mweńa ná mbia mowe̱ Yehova mwemba. (Lukas 2:22-24, 41; 4:16) E wusa be̱ ndutu o bola nika, sepo̱n ponda mbia mabu mu batino̱ kola, nde ba we̱li bola nika. E se̱ eyembilan a bwam ońola babaedi o nin we̱nge̱ e! Yete̱na lo be̱n bana ka nje te̱ e tano̱ ońola Yose̱f na Maria, ye ná e be̱ ndutu o jukea o ndongame̱n to̱ o te̱se̱ ponda ońola jowe̱ la ndabo a mbia. Ye pe̱ ná e be̱ ndutu jita o be̱ne̱ ponda o jokwa to̱ o kane̱ mwemba na munj’ango̱ to̱ na mom’ango̱. Nde lo si dimbea ná jowe̱ la Yehova mwemba di mabola ná lo siseye be̱be̱ na mo̱, nde lo siseye pe̱ mō̱ na nune̱ be̱be̱. Bińo̱ we̱le̱ so̱ jowe̱ la Yehova o epol’a boso.

8. Nje ye ná yongwane̱ babaedi bena ba be̱n bekwali o diba labu o jowe̱ Yehova mwemba e?

⁸ Nje bińo̱ leno̱ ná lo bola yete̱na lo be̱n bekwali o diba lańu e? Le ná lo si be̱ne̱ ńo̱ng’a jowe̱ Yehova mwemba. Ye te̱ nika, bińo̱ se̱le̱ botea na lambo di si mano̱nge̱ ponda jita, di mabwesane̱ muńe̱nge̱, na lena bińo̱ babane̱ lo to̱ndino̱ kwalea. Bola la nika le ná louse̱ mulatako mańu di bola pe̱ bińo̱ ńo̱ng’a bola mambo ma mudī mwemba.

9. Ońola nje mome na munj’ao bangame̱nno̱ tombise̱ ponda mwemba e?

⁹ A babaedi, bińo̱ le pe̱ ná lo benga jouse̱ ndolo ńe oteten ańu ke̱ lo matombise̱ ponda mwemba. Bola la nika di me̱nde̱ jongwane̱ mō̱ ńanu te̱ o bia mo̱nge̱le̱ na besengedi ba nune̱ ponda ye̱se̱. (Bbot. 2:24) Maka nje Lilia na Ruslan bena ba bane̱ ye we̱nge̱ buka 15 la mbu, ba so̱ino̱ ponda to̱ ininga ombusa diba labu. Lilia mo̱ ná: “Di so̱ṅtane̱ ná di si ta di tombise̱ ponda jita mwemba ka nje te̱ di tano̱ di pula. Di ta di walame̱ne̱ jita n’ebol’a musawedi, bebolo ba mboa, na ombusa ponda pe̱ dibongo la bana basu. Di so̱ṅtane̱ ná di si po̱ngi te̱ miwe̱n ná di tombise̱ ponda mwemba, je ná di botea po̱to̱ne̱.”

10. Ne̱ni babaedi beno̱ ná ba we̱le̱ o ebolo bete̱sedi be maso̱be̱ o Efeso 5:15, 16 e?

¹⁰ Nje babaedi beno̱ ná ba bola ná ba tombise̱ ponda mwemba e? Ye ná e pula ná lo te̱se̱ ponda ońola bińo̱ babane̱. (Langa Efeso 5:15, 16.) Munasango Uzondu ńe o Nijeria mo̱ ná: “Ne te̱ te̱se̱ ponda ońola bebolo bam, na mate̱se̱ pe̱ ponda na matombise̱no̱  na munj’am, na mabola pe̱ me̱se̱ ná to̱ lambo di s’eka ná di bole nika.” (Fil. 1:10) Maka ne̱ni Anastasia, munj’a muboled’ebondo mō̱ o Moldova a mabolane̱no̱ pond’ao bwam. Mo̱ ná: “Na mawe̱ o bola bebolo bam niponda mom’am mo̱ a walame̱nno̱ na bebolo bao ba mudī. Na nika, je so̱ ná di tombise̱ ponda mwemba ombusa ponda.” Nde nje bola yete̱na mō̱ ńanu te̱ a walame̱n na bebolo bao ńai yeno̱ bińo̱ ndutu o tombise̱ ponda mwemba e?

11. Njika mambo Akwila na Priskila ba tano̱ ba bola mwemba e?

¹¹ Babaedi be ná bokwa n’eyembilan a Akwila na Priskila, babaedi bena kriste̱n jita i tano̱ i to̱ndo̱ o ebwe’a mbu yaboso. (Rom. 16:3, 4) To̱ná Bibe̱l e si makwalano̱ mambo jita jombwea diba labu, e malee̱ ná ba ta ba bola ebolo, ba te̱ dikalo, bongwane̱ pe̱ bane̱ mwemba. (Bebolo 18:2, 3, 24-26) Mbale̱ ńe nde ná, ponda ye̱se̱ Bibe̱l e matuba nde mina ma Akwila na Priskila mwemba.

12. Nje mome na munj’ao beno̱ ná ba bola ná ba bate tombise̱ ponda mwemba e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹² Ne̱ni babaedi beno̱ ná bembilane̱ Akwila na Priskila e? Keka te̱ jo̱nge̱le̱ mambo me̱se̱ wa na mom’ango̱ to̱ munj’ango̱ lo be̱nno̱ ná lo bole. Mo̱ mambo mō̱ me oten bińo̱ leno̱ ná lo bola mwemba o mulopo ná moto te̱ a bole nde mo̱ o yao epasi e? K’eyembilan, Akwila na Priskila ba ta ba te̱ dikalo mwemba. Mo̱ lo te̱se̱ o bola mulemlem ponda ye̱se̱ e? Akwila na Priskila ba ta pe̱ ba bola ebolo mwemba. Pondapo̱ bińo̱ babane̱ lo si be̱n mulemlem m’ebolo, nde mo̱ bińo̱ le ná lo bola bebolo ba mboa mwemba e? (Mul. 4:9) Lo mabola te̱ ebolo mwemba, lo mabe̱ nde ka ekip, lo mabe̱ne̱ pe̱ epolo o kwala. Ye we̱nge̱ buka 50 ma mbu Robert na Linda ba bane̱no̱. Robert mo̱ ná: “O mbale̱ ńe̱se̱, biso̱ na munj’am di si be̱n ponda jita jeno̱ ná di tombise̱ o longe̱le̱ ńolo. Nde ne te̱ joa myo̱njo̱ nde munj’am a tuta mo̱, to̱ ne te̱ sumwa bewudu o ’boko nde munj’am a po̱ jongwane̱ mba, nik’e mabwese̱ mba muńe̱nge̱ jita. Di masisea mō̱ na nune̱ be̱be̱ ke̱ di mabola ebolo mwemba. Nik’e mabola pe̱ ná di bate to̱ndo̱ne̱.”

13. Nje mome na munj’ao bangame̱nno̱ bola ná ba siseye mō̱ na nune̱ be̱be̱ na mbale̱ e?

¹³ Nde lo s’o̱nge̱le̱ ná tombise̱ la ponda mwemba di mabola ye̱ke̱i te̱ ná lo siseye mō̱ na nune̱ be̱be̱. Munańango mō̱ ńena nu babe̱ nu maje̱ o Bresil mo̱ ná: “We̱nge̱ bato ba walame̱n kańena ye lambo di bo̱bi o jo̱nge̱le̱ ná kana di majano̱ o mulemlem ma bolongi, di matombise̱ ponda mwemba ye̱ke̱i te̱. Na so̱ṅtane̱ ná be̱ la mwemba di si dongame̱n. E mapula pe̱ ná nombweye mom’am.” Maka te̱ nje Bruno na munj’ao Tays ba mabolano̱, o be̱ mbaki ná mō̱ te̱ a mombwea nune̱. Bruno  mo̱ ná: “Je te̱ tombise̱ ponda mwemba, di mane̱nge̱ telefon yasu etum ná di bwane̱ ni ponda muńe̱nge̱.”

14. Yete̱na babaedi ba si to̱ndi tombise̱ ponda mwemba, nje beno̱ ná ba bola e?

¹⁴ Nde nje bola yete̱na bińo̱ na munj’ango̱ lo si to̱ndi tombise̱ ponda mwemba e? Ye ná e be̱ ná lo si to̱ndi milemlem ma mambo, to̱ ná mō̱ ńanu te̱ a be̱n bede̱mo be malingise̱ nune̱. Nje bińo̱ leno̱ ná lo bola e? Di timbe te̱ o eyembilan a wea di kwaledino̱ o bebotedi ba din jokwa. Moto a boti te̱ wea, i si mońa na ngińa dibokime̱ne̱. Nde i mape̱ye̱ nde na ngińa niponda moto eno̱ bata bekokoto ba bepasi ba wea oten son na son. Mo̱ bińo̱ pe̱ le ná lo no̱ngo̱ son a ponda buńa te̱ o be̱ mwemba e? Te̱se̱ o bola lambo di mabwese̱ bińo̱ babane̱ muńe̱nge̱, seto̱ lambo lena di me̱nde̱ lingise̱ mō̱ ńańu. (Yak. 3:18) Lo botedi te̱ bola mambo masadi mwemba, nika ńe ná ńumwe̱le̱ ndol’ańu.

15. Ońola nje yeno̱ mweńa ná babaedi ba leane̱le̱ edube ná ndolo e benge be̱ ngińa oteten abu e?

¹⁵ O diba, ye mweńa jita ná mō̱ te̱ a bole nune̱ edube. Edube ye nde ka ngo̱ ni mabole̱ ná wea i benge jońa bwam. Ngo̱ e titi te̱, wea i mapomane̱ dima. Mulemlem pe̱ nde ndolo ńeno̱ ná e pomane̱ wo̱ye̱ o diba yete̱na edube e titi. Mome na muto ba mapo̱ngo̱ te̱ miwe̱n o leane̱le̱ edube, nik’e mabola ná ndol’abu e benge be̱ ngińa. Nde bia ná, nje ye mweńa e titi ná wa wo̱nge̱le̱ ná o mabola mom’ango̱ to̱ munj’ango̱ edube, nde ná mo̱ a so̱ṅtane̱ ná o mabola mo̱ edube. Ye we̱nge̱ buka 25 ma mbu Penny na Aret ba bane̱no̱. Munańango Penny mo̱ ná: “Kana di maleane̱le̱no̱ edube, mbo’asu ńe nde wuma muńe̱nge̱ mweno̱. Moto te̱ e wonja o bola jo̱nge̱le̱ lao ebanja a bi ná le tiki ońola nune̱.” Nje so̱ weno̱ ná o bola ná mom’ango̱ to̱ munj’ango̱ a so̱ṅtane̱ ná o mabola mo̱ edube na mbale̱ e? Jombweye byembilan ba Abraham na Sara.

16. Nje bome ba bai beno̱ ná bokwa n’eyembilan a Abraham e? (1 Petro 3:7) (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁶ Abraham a ta a bola Sara edube. A ta be̱ a senga jo̱nge̱le̱ la Sara, a ta pe̱ ombwea besengedi bao. Buńa bō̱, Sara a ta a be̱ne̱ lambo lena di ta di takise̱ mo̱, na mo̱ a kwalisane̱ Abraham na malinga, a sa pe̱ mo̱. Mo̱ Abraham pe̱ alabe̱ nde mo̱ na malinga e? Ke̱m. A ta a bia ná Sara a ta nde muto nu sibise̱ ńolo nu masue̱le̱ pe̱ bedomsedi bao. Abraham a no̱ngi ponda o sengane̱ munj’ao, a po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n o domse̱ bo bwambo. (Bbot. 16:5, 6) Nje jeno̱ ná jokwa na mi myango e? A bome, lo be̱n doi di mabole̱ bińo̱ epolo o no̱ngo̱ bedomsedi ońola mbia mańu. (1 Kor. 11:3) Nde ye bwam ná mome a wase bia jo̱nge̱le̱ la munj’ao obiana a mano̱ngo̱ bedomsedi, sepo̱n ke̱ be matapa nun. (1 Kor. 13:4, 5) Ponda iwo̱, munj’ango̱ e ná a be̱ne̱ lambo  di matakise̱ mo̱, e pe̱ ná a be̱ne̱ ńo̱ng’a langwea wa ne̱ni a masengano̱. Mo̱ o malambe̱ye̱ mo̱ toi o lee̱ ná o mabola mo̱ edube e? (Langa 1 Petro 3:7.) Ye we̱nge̱ be̱be̱ na 30 ma mbu Angela na Dmitry ba bane̱no̱. Angela a matele̱ye̱ nje mom’ao a mabolano̱ yena e malee̱ ná a mabola mo̱ edube; mo̱ ná: “Dmitry e be̱be̱ o lambe̱ye̱ mba toi ponda te̱ na be̱nno̱ lambo di matakise̱ mba to̱ ke̱ na mapula ná di kwale. A malee̱le̱ mba we̱lisane̱ to̱ o ponda na mase̱no̱ doi.”

17. Nje bito ba babe̱ beno̱ ná bokwa n’eyembilan a Sara e? (1 Petro 3:5, 6)

¹⁷ Sara a ta a sue̱le̱ bedomsedi ba Abraham o lee̱ ná a mabola mo̱ edube. (Bbot. 12:5) Buńa bō̱, Abraham a no̱ngi bedomsedi ba kasa be̱n bena ba si tano̱ benge̱le̱. A baise̱ Sara ná ese̱le̱ nje a tano̱ a bola, ipe̱ bewolo jita. (Bbot. 18:6) Sara a pomane̱ nde bola nje Abraham a baise̱no̱ mo̱. A bito, bińo̱ le ná lembilane̱ Sara ke̱ lo masue̱le̱ bedomsedi bome bańu ba mano̱ngo̱no̱. Lo mabola te̱ nika, lo mouse̱ mulatako mańu ma diba. (Langa 1 Petro 3:5, 6.) Dmitry di kwaledino̱ o dongo di se̱le̱ a matele̱ye̱ nje munj’ao a mabolano̱ yena e malee̱ ná a mabola mo̱ edube. Mo̱ ná: “Ne muńe̱nge̱ o je̱ne̱ miwe̱n Angela a mapo̱ngo̱no̱ o sue̱le̱ bedomsedi bam, to̱ ponda biso̱ na mo̱ di titino̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱. Mambo ma si tombi te̱ bwam, a si masa mba.” E bo̱bi jita o to̱ndo̱ moto nu mabole̱ wa edube.

18. Njika tombwane̱ babaedi ba me̱nde̱no̱ be̱ne̱ yete̱na ba bengi jouse̱ ndolo ńe oteten abu e?

¹⁸ Ńo̱ng’a Satan o nin we̱nge̱ ńe nde ná a dimse̱ ndolo ńena ńe oteten a kriste̱n yena i bane̱. A bi ná ndolo e titi pe̱ te̱ oteten a babaedi, be ná ba botea pawe̱ na Yehova. Nde, to̱ lambo di titi ná di dimse̱ ndol’a mbale̱! Bińo̱ bola so̱ me̱se̱ ná ndolo ńe o diba lańu e be̱ ka ni ńena kalat’a Mwenge ma bonamyenge e makwaleano̱. Bińo̱ benga we̱le̱ Yehova o epol’a boso o diba lańu, o tombise̱ ponda mwemba na o leane̱le̱ edube. Lo boli te̱ nika, diba lańu di me̱nde̱ jabwe̱le̱ edub’a Yehova ńena ńe mbondo a ndol’a mbale̱, ndolo pe̱ ńe oteten ańu e si me̱nde̱ dima to̱ buńa.