1. Nje Yehova a mapulano̱ ná baboledi bao ba bole e? (Ombwa pe̱ duta.)

 OMBOA nja jeno̱ ná di wasa lo̱ko̱mea na bediedi e? Di bi jalabe̱ la mi myuedi. Je ná di kane̱ Yehova Loba. Yehova a mapula ná di bole nika. A mapula ná di kane̱ ponda ye̱se̱, Eyal’ao mo̱me̱ne̱ e makwala ná di “kane̱ esibe̱ wo̱lo̱.” (1 Tes. 5:17) Je ná di kane̱ mo̱ esibe̱ bwa bo̱ngo̱, di baise̱ pe̱ mo̱ bediedi ońola mambo me̱se̱ ma longe̱ lasu. (Min. 3:5, 6) Kana Yehova a sangino̱ mulema, a si mate̱se̱ye̱ biso̱ muso̱ngi ma ngedi jeno̱ ná di kane̱ mo̱.

2. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

² Jabea la muka le biso̱ tiki. Nde kana di be̱nno̱ mambo jita o bola, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o so̱ ponda ná di kane̱. Ye pe̱ ná e pula ná di bate do̱lise̱ mika masu. Nde je ná di so̱ jongwane̱ na malea o Betiledi. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni eyembilan a Yesu yeno̱ ná yongwane̱ biso̱ o tindea biso̱me̱ne̱ ponda ońola muka. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ mambo ma mweńa matanu jeno̱ ná di we̱le̱ o mika masu ná di bate do̱lise̱ mo̱.

3. Nje Yesu a tano̱ a bia jombwea muka e?

³ Yesu a ta a bia ná mika masu me mweńa jita ońola Yehova. Etum a ponda obiana a mapo̱ o wase, e̱n ne̱ni Sango ao alabe̱no̱ mika ma bome na bito ba jemea. K’eyembilan,  Yesu a ta ombasan ma Sango ao ponda nun alabe̱no̱ mika ma iwiye̱ ma Hana, David, Elia na ma bato ba jemea bape̱pe̱. (1 Sam. 1:10, 11, 20; 1 Ki. 19:4-6; Mye. 32:5) Je so̱ ná di so̱ṅtane̱ ońola nje Yesu a lee̱no̱ bokwedi bao ná ba kane̱ ponda ye̱se̱, na mbaki ná Loba a malabe̱ mika!​—Mat. 7:7-11.

4. Njik’eyembilan Yesu a die̱le̱no̱ biso̱ jombwea muka e?

⁴ Yesu a die̱le̱ bokwedi bao eyembilan tongwea na mika mao ma mo̱me̱ne̱. O pambo a ponda ń’ebol’ao ya dikalo, a ta a kane̱ ponda ye̱se̱. E ta e pula ná a tindeye mo̱me̱ne̱ ponda ońola muka ebanja a ta a walame̱ne̱ jita, bato ba ta pe̱ ba dinge̱le̱ mo̱ ponda ye̱se̱. (Marko 6:31, 45, 46) Mesanedi mō̱, a te̱m na mo̱ ala o wuma i we̱nge̱medi o kane̱. (Marko 1:35) Ngedi po̱ o bosadi bwe̱se̱, a kane̱ bulu bwe̱se̱ obiana a mano̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa. (Lukas 6:12, 13) Yesu a kane̱ pe̱ ngedi jita o bulu bo se̱le̱ na kwed’ao, ná a we̱le̱ londise̱ dongo l’ebol’ao lena di ta ndutu buka me̱se̱.​—Mat. 26:39, 42, 44.

5. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Yesu ke̱ di makane̱ e?

⁵ Eyembilan a Yesu e malee̱ biso̱ ná to̱ di walame̱ne̱ nde ne̱ni, jangame̱n tindea biso̱me̱ne̱ ponda ońola muka. Kapo̱ ka Yesu, jangame̱n wasa be̱ne̱ ponda ná di kane̱; k’eyembilan je ná di pomane̱ te̱me̱ idiba to̱ jindea wala ko̱ iyo̱. Di mabola te̱ nika, di malee̱ Yehova ná di mabwane̱ di jabea la tiki muńe̱nge̱. Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Lynne a dia a mo̱nge̱le̱ ne̱ni nik’e tapino̱ mo̱ nged’a boso okono̱ mbale̱ jombwea muka. Mo̱ ná: “Ponda nokono̱ ná ne ná na kwalisane̱ Yehova to̱ njika ponda nde, nika ńo̱ngwane̱ mba o je̱ne̱ mo̱ ka diko̱m lam la batabata, e bola pe̱ mba ńo̱ng’a bata do̱lise̱ mika mam.” Ye̱ike̱i te̱ nika nde jita lasu di masengano̱. Jombweye so̱ mambo ma mweńa matanu jeno̱ ná di we̱le̱ o mika masu.

6. Bupisane̱ Bebīsedi 4:10, 11, nje Yehova a dongame̱nno̱ o kusa e?

⁶ Sesa Yehova. O je̱ne̱ diwo̱ a kusino̱, ńamuloloma Yohane e̱n 24 ma batudu o mo̱ń be o jowe̱ Yehova. Ba sesi Loba, ba kwala ná a dongame̱n o kusa “sesa  n’edube na ngińa.” (Langa Bebīsedi 4:10, 11.) Ange̱l a jemea pe̱ i be̱n njo̱m jita o sesa Yehova na bola pe̱ mo̱ edube. Kana yeno̱ o mo̱ń na mo̱, i bi mo̱ bwam. Tongwea na bebolo bao, i bi bede̱mo bao. Ange̱l i me̱ne̱ te̱ bebolo ba Yehova, i masesa mo̱.​—Hiob 38:4-7.

7. Ońola njika mambo jeno̱ ná di sesa Yehova e?

⁷ Biso̱ pe̱ jangame̱n sesa Yehova o mika masu, di langwea mo̱ ońola nje di to̱ndino̱ mo̱ di mabolano̱ pe̱ mo̱ edube. We te̱ langa na jokwa Bibe̱l, keka maka bede̱mo ba Yehova bena be matape̱ wa tobotobo. (Hiob 37:23; Rom. 11:33) Ombusa nika langwea Yehova ne̱ni o masengano̱ ońola be bede̱mo. Je pe̱ ná di sesa Yehova ońola jongwane̱ a mawaneano̱ biso̱me̱ne̱ na bonasango na bonańango asu be̱se̱. A mombwea biso̱, a matata pe̱ biso̱ ponda ye̱se̱.​—1 Sam. 1:27; 2:1, 2.

8. Ońola njika njo̱m iwo̱ di matimbise̱le̱no̱ Yehova masoma e? (1 Tesalonika 5:18)

⁸ Timbise̱le̱ Yehova masoma. Di be̱n njo̱m jita o soma Yehova o mika masu. (Langa 1 Tesalonika 5:18.) Je ná di timbise̱le̱ mo̱ masoma ońola lambo la bwam te̱ di be̱nno̱ ebanja jabea la bwam te̱ di mawa nde na mo̱. (Yak. 1:17) K’eyembilan, je ná di soma mo̱ ońola mudo̱led’a wase a bolino̱ biso̱ na mambo ma betańsedi a wekino̱. Je pe̱ ná di timbise̱le̱ mo̱ masoma ońola longe̱ lasu, mbia masu, mako̱m masu, na dipita a bolino̱ biso̱. E mapula pe̱ ná di timbise̱le̱ Yehova masoma ońola edube a bolino̱ biso̱ o be̱ mako̱m mao.

9. Ońola nje yeno̱ ná e pula ná di po̱nge miwe̱n o timbise̱le̱ Yehova masoma e?

⁹ Ye ná e pula ná di po̱nge miwe̱n minde̱ne̱ o dutea ońola njo̱m biso̱me̱ne̱ di be̱nno̱ o timbise̱le̱ Yehova masoma. O nin we̱nge̱ bato jita ba si bi masoma. O jita la ngedi, bato ba mombwea nde nje ba mapulano̱, ba si mo̱nge̱le̱ o timbise̱le̱ masoma ońola nje ba máse̱le̱no̱ be̱ne̱. Di botedi te̱ jembilane̱ babo̱, mika masu mi me̱nde̱ nde timba njako mo̱ na mo̱. Ná nik’e si po̱ye̱ biso̱, jangame̱n benga soma Yehova ońola nje ye̱se̱ a maboleano̱ biso̱.​—Lukas 6:45.

10. Ne̱ni bia la timbise̱le̱ masoma longwane̱no̱ munańango mō̱ o lembe̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁰ Bia la timbise̱le̱ masoma le ná longwane̱ biso̱ o lembe̱ ndutu. Jombweye eyembilan a munańango Kyung-sook yena e maso̱be̱ o Njongo a Betatedi ńa fre̱nsi ńa 15 ma Dimo̱di 2015. Ba ta ba so̱ne̱ mo̱ kanse̱r ńa besaosao ńena ni ta ni májambe̱ jita. Mo̱ ná: “Ponda ba langwedino̱ mba ná na be̱n di diboa, na ta na ńo̱sea. Na sengi nde biana na bo̱lo̱ne̱ me̱se̱, na ta pe̱ na bwa bo̱ngo̱ jita.” Nje yongwane̱ mo̱ o lembe̱ e? A kwali ná bulu te̱ obiana a mala o nanga, a ta ala o dibe̱pe̱ la mo̱ń a ndabo ao, na mo̱ a kane̱ Yehova na doi la  mo̱ń, a timbise̱le̱ mo̱ masoma ońola mambo matanu a boledino̱ mo̱ bo buńa. Bola la nika di ta di lo̱ko̱ mo̱ di tute̱le̱ pe̱ mo̱ o langwea Yehova ná a to̱ndi mo̱. E̱n ne̱ni Yehova a masue̱le̱no̱ baboledi bao ba jemea ponda beno̱ o bete̱medi ba ndutu, a so̱ṅtane̱ pe̱ ná minam di be̱nno̱ o longe̱ mi petane̱ mitakisan masu nate̱n’o ’yidi. Kapo̱ ka munańango Kyung-sook, di be̱n njo̱m jita o timbise̱le̱ Yehova masoma to̱ ponda di be̱nno̱ mitakisan. Di matimbise̱le̱ te̱ mo̱ masoma o muka, nika ńe ná ńongwane̱ biso̱ o lembe̱ na o be̱ pī.

11. Ońola nje e tano̱ e pula bokwedi ngiń’a mulema ponda Yesu a timbino̱ o mo̱ń e?

¹¹ Baise̱ Yehova ná a bole wa ngiń’a mulema o dikalo. Obiana a matimba o mo̱ń, Yesu a yikiye̱ bokwedi bao ebolo a tano̱ a bake̱ babo̱ ya be̱ mboṅ ao “o Yerusalem na o Yudea ńe̱se̱ na o Samaria, nate̱na o masu ma wase.” (Bebolo 1:8; Lukas 24:46-48) Son a ponda ombusa nika, banedi ba Bonayuda ba damedi bamuloloma Petro na Yohane ba wana babo̱ oboso ba mwemba ma bakaisedi bande̱ne̱, nde ba baise̱ ban bome ba jemea ná ba si te̱ pe̱ dikalo, ba kimea pe̱ babo̱. (Bebolo 4:18, 21) Nje Petro na Yohane ba bolino̱ e?

12. Bupisane̱ Bebolo 4:29, 31, nje bokwedi ba bolino̱ e?

¹² Ponda badiedi b’ebas’a Bonayuda ba kimedino̱ Petro na Yohane, ban balabe̱ nde babo̱ ná: “Bińo̱me̱ne̱ bakwa te̱, nga e te̱nge̱n oboso ba Loba o sengane̱ bińo̱ buka Loba. Ebanja di titi ná jese̱le̱ o to̱po̱ ma mena je̱nno̱, di sengino̱ pe̱.” (Bebolo 4:19, 20) Ponda Petro na Yohane besabe̱le̱no̱, bokwedi ba kane̱ Yehova ońola jemea lao. Ba kane̱ ninka ná: “Bola . . . bautu bo̱ngo̱ o langwa eyal’ango̱ na bokenju bwe̱se̱.” Yehova alabe̱ mu muka ma iwiye̱.​—Langa Bebolo 4:29, 31.

13. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o eyembilan a munasango Jin-hyuk e?

¹³ Je ná jembilane̱ bokwedi ke̱ di bengi te̱ dikalo to̱ ponda manea ma mabaise̱no̱ ná di si te̱ pe̱ dikalo. Jombweye eyembilan a munasango Jin-hyuk, ńena nu we̱le̱be̱ o beboa ońolana a bangi be̱ sonja. O ndabo a beboa, ba ta ba bake̱ mo̱ ebol’a walane̱ bato bena ba ta o beboa ba muso̱lo̱ki da na mambo mape̱pe̱; nde a si ta a be̱ne̱ bwam o kwalea ońola lambo dipe̱pe̱ na babo̱, to̱ ońola Bibe̱l. A kane̱ ná a kuse ngiń’a mulema na dibie̱ ná a we̱le̱ te̱ dikalo ponda te̱ epolo e me̱ne̱nno̱. (Bebolo 5:29) A kwali ná: “Yehova alabe̱ mika mam, a bola mba ngiń’a mulema na dibie̱ o botea mokwa ma Bibe̱l ma minuti matanu o mo̱mbe̱ ma tuṅ a beboa. Bulu, na ta be̱ na tila maleta na me̱nde̱no̱ bola bato ba beboa buńa bo bupe̱.” Biso̱ pe̱ je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o londise̱ ebol’asu ya dikalo. Kapo̱ ka munasango Jin-hyuk, je ná di kane̱ ná di kuse ngiń’a mulema na dibie̱.

14. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ ponda di be̱nno̱ mitakisan e? (Myenge 37:3, 5)

¹⁴ Baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o we̱le̱ lembe̱ to̱ na mitakisan. Jita lasu di mataka o njo̱m a diboa, ndut’a mulema, kwed’a ńandolo, mpungu o ndabo a mbia, mitakisan to̱ ndutu ipe̱pe̱. Mambo ka maboa ma malańe̱ na bila pe̱ ma bati nde bola ná mi mitakisan mi be̱ ndutu o lembe̱. Langwea Yehova ne̱ni o masengano̱ ná te̱ite̱i. Langwea mo̱ bete̱medi bo̱ngo̱ biana we nde o kwalisane̱  diko̱m la batabata. Be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ “yue̱le̱” mangea mo̱ngo̱.​—Langa Myenge 37:3, 5.

15. Ne̱ni muka mweno̱ ná mongwane̱ biso̱ o “we̱lisane̱ o ndutu” e? Bola eyembilan.

¹⁵ Je te̱ titimbe̱ o muka, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o “we̱lisane̱ o ndutu.” (Rom. 12:12) Yehova a bi ndutu yena baboledi bao ba be̱nno̱, “a masenga mbemb’abu.” (Mye. 145:18, 19) Munańango mō̱ ńa 29 ma mbu nu mabelabe̱ ná Kristie, ńena ńe pe̱ paonia, e̱n ná nika ńe mbale̱. A botedi be̱ne̱ maboa ma ngińa o mbad’epańpań. Na nik’e wanea mo̱ diboa la mo̱nge̱le̱. Ombusa nika pe̱ nde a sengino̱ ná ba so̱i ná ńango ao a be̱n diboa lena di me̱nde̱ walane̱ mo̱ o kwedi. Kristie mo̱ ná: “Na kane̱ Yehova na iwiye̱ ná a bole mba ngińa ni ta ni pula mba buńa te̱. Na po̱ngi miwe̱n o benga bola bebolo bam ba mudī ka jukea o ndongame̱n na jokwa la mbame̱ne̱.” A bati ná: “Muka mongwane̱ mba o lembe̱ o pond’a ndutu. Na ta na bia ná Yehova e na mba ponda ye̱se̱, nik’e ta pe̱ e lo̱ko̱ mba jita. To̱ná maboa mam ma si bo̱ino̱ dibokime̱ne̱, Yehova alabe̱ mika mam ońolana a boli mba musango ma teten na mulema ma pī.” Di si dimbea to̱ buńa ná Yehova “a bi sunga badube̱ Loba o makekisan.”​—2 Pet. 2:9.

16. Ońola nje di be̱nno̱ ńo̱ng’a jongwane̱ la Yehova ná janane̱ makekisan e?

¹⁶ Baise̱ Yehova jongwane̱ ná wanane̱ makekisan. Biso̱ bato ba benama, jangame̱n janane̱ makekisan ma bola nje ye bobe ponda ye̱se̱. Satan a mabola nje ye̱se̱ ye o ngud’ao ná y’ewe̱nji e be̱ ndutu jita. Mbadi po̱ a makekano̱ o kwese̱ mo̱nge̱le̱ masu mbindo ńe nde longe̱le̱ la ńolo o mbad’a bobe. Ni mbad’a longe̱le̱ ńolo ńe ná e bola ná di be̱ne̱ bepuledi ba bobe; be bepuledi be ná be bola ná di si be̱ pe̱ bosangi o miso̱ ma Loba, be pe̱  ná be tute̱le̱ biso̱ o bola bobe bonde̱ne̱.​—Marko 7:21-23; Yak. 1:14, 15.

17. Ombusa biso̱ kane̱, nje jangame̱nno̱ bola ná di si ko̱ o makekisan e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁷ Di be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la Yehova yete̱na di mapula janane̱ ńo̱ng’a bola nje ye bobe. Yesu a we̱le̱ nin njako ni mabupe̱ o patan a muka a lee̱no̱: “O si die̱le̱ biso̱ o makekisan; nde sunga biso̱ o bobe.” (Mat. 6:13) Yehova a mapula jongwane̱ biso̱, nde jangame̱n baise̱ mo̱ jongwane̱. Ombusa biso̱ kane̱, jangame̱n pe̱ bola me̱se̱ ná di sambe makekisan. Je ná di we̱ na ngud’asu ńe̱se̱ ná di si langa, di si senga pe̱ to̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe na ma mpenga mena ma lań o nin was’a Satan. (Mye. 97:10) Je ná di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam tongwea na bolanga na jokwa la Bibe̱l. Jukea la ndongame̱n na dikalo pe̱ ba me̱nde̱ tata mo̱nge̱le̱ masu. Yehova pe̱ a kakane̱ ná a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná di kekisabe̱ buka ngud’asu.​—1 Kor. 10:12, 13.

18. Nje biso̱ be̱se̱ jangame̱nno̱ bola o nje e mombweye̱ muka e?

¹⁸ O nin we̱nge̱ buka o ponda ni tombi mō̱ ńasu te̱ angame̱n kane̱ ná a benge be̱ Yehova jemea o min mińa misukan ma ndutu. No̱ngo̱ ponda buńa te̱ o kane̱ Yehova na mulema mwe̱se̱. Yehova a mapula ná di ‘teleye̱ mo̱ milema masu me̱se̱’ o muka. (Mye. 62:9) Sesa Yehova o timbise̱le̱ pe̱ mo̱ masoma ońola nje ye̱se̱ a mabolano̱. Baise̱ mo̱ ná ongwane̱ wa o be̱ne̱ ngiń’a mulema o ebol’a dikalo. So̱so̱me̱ye̱ mo̱ ná ongwane̱ wa o lembe̱ mitakisan me̱se̱ na makekisan me̱se̱ weno̱ ná o be̱ne̱. O s’ese̱le̱ ná lambo to̱ diwo̱ to̱ moto to̱ mō̱ a bole ná o si kane̱ Yehova buńa te̱. Nde ne̱ni Yehova a malabe̱no̱ mika masu e? Di me̱nde̱ jombwea mi myuedi ma mweńa o jokwa di mabupe̱.