1-2. Nje jeno̱ ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ jombwea mika masu e?

 MO̱ E mápo̱ye̱ wa ná o baise̱ wame̱ne̱ nga Yehova a malabe̱ mika mo̱ngo̱ e? Yete̱na e, bia ná o titi wame̱ne̱ mō̱. Jita la bonasango na bonańango pe̱ ba kwali ná nik’e mápo̱ye̱ babo̱, tobotobo ponda ba tano̱ ba be̱ne̱ mitakisan. Biso̱ pe̱ je te̱ o taka, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o je̱ne̱ ne̱ni Yehova a malabe̱no̱ mika masu.

² Di mala jombwea ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova a malabe̱ mika ma baboledi bao. (1 Yohane 5:15) Di me̱nde̱ pe̱ jombwea min myuedi: Ońola nje yeno̱ ná ye̱ne̱ne̱ ponda iwo̱ biana Yehova a si malabe̱ mika masu e? O njika mbadi Yehova a malabe̱no̱ mika masu we̱nge̱ e?

3. Ońola nje Yehova a mapulano̱ ná di kane̱ mo̱ e?

³ Betiledi be mabola biso̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi biso̱ jita na ná je pe̱ mo̱ tiki. (Hag. 2:7; 1 Yohane 4:10) Ońola nika nde a mapulano̱ ná di baise̱ mo̱ jongwane̱ o muka. (1 Pet. 5:6, 7) A mapula ná di siseye be̱be̱ na mo̱, di we̱le̱ pe̱ lembe̱ mitakisan di be̱nno̱.

4. Ne̱ni di bino̱ ná Yehova a malabe̱ mika ma baboledi bao e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁴ O Bibe̱l, di mabe̱ di langa ná Yehova alabe̱ mika ma baboledi bao. Mo̱ we ná wo̱nge̱le̱ eyembilan ewo̱ e? Di be̱n eyembilan a kiṅe̱ David. O longe̱ lao le̱se̱, a ta a be̱ne̱ basingedi ba ngińa, a ta pe̱ a kane̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱. Buńa bō̱, a so̱so̱medi Yehova ná: “A Yehova, senga muka  mam, le̱le̱ matoi o beso̱so̱medi bam, sengane̱ mba ońola mbal’ango̱, ońola te̱me̱ lo̱ngo̱ la sim.” (Mye. 143:1) Yehova alabe̱ mika ma David, a sunga mo̱. (1 Sam. 19:10, 18-20; 2 Sam. 5:17-25) David a we̱li so̱ kwala na mbaki ńe̱se̱ ná: “Yehova e be̱be̱ na be̱se̱ ba mabele̱ mo̱.” Biso̱ pe̱ je ná di be̱ne̱ ni mbaki.—Mye. 145:18.

5. Mo̱ o pond’a kwaṅ, Yehova alabe̱ nde mika ma baboledi bao ponda ye̱se̱ o mbadi ba tano̱ benge̱le̱ e? Bola eyembilan. (Ombwa pe̱ duta.)

⁵ Yehova e ná alabe̱ mika masu o mbadi ńe diwengisan na nje di menge̱le̱no̱. Nika nde e tombino̱ na ńamuloloma Paulo. A ta a baise̱ Loba ná a sumwane̱ mo̱ ‘nge̱nge̱le̱ o eyobo.’ Ngedi ilalo, Paulo a kane̱ ońola mi mitakisan ma ngińa. Mo̱ Yehova alabe̱ mika mao e? E, nde seto̱ o mbadi Paulo a tano̱ enge̱le̱. O mulopo ná a sumwe mi mitakisan, Yehova a boli nde mo̱ ngińa ni ta ni pula ná a benge bolea mo̱ na jemea.—2 Kor. 12:7-10.

6. Ońola nje yeno̱ ná ye̱ne̱ne̱ ponda iwo̱ biana Yehova a si malabe̱ mika masu e?

⁶ Ponda iwo̱, biso̱ pe̱ je ná di kusa jalabe̱ lena le diwengisan na nje di tano̱ jenge̱le̱. Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a bi ná te̱ite̱i mbad’a bwam ńa jongwane̱ biso̱. E ná na mo̱me̱ne̱ a “bola njoasoa buka me̱se̱ di maso̱so̱me̱ye̱no̱ to̱ di mo̱nge̱le̱no̱.” (Efe. 3:20) Ońola nika, e ná alabe̱ mika masu o ponda to̱ o mbadi di s’enge̱le̱no̱.

7. Ońola nje yeno̱ ná e pula ná di tukwe nje di mabaise̱no̱ o mika masu e? Bola eyembilan.

⁷ Ye ná e pula ná di tukwe nje di mabaise̱no̱ o mika masu ponda di mabatano̱ so̱ṅtane̱ nje ye jemea la Yehova. Jombweye eyembilan a munasango Martin Poetzinger. Ponda to̱ ininga ombusa diba lao, munasango Poetzinger a damabe̱le̱ na mo̱ a lomabe̱ o ndabo a beboa ńa Nasi. O bebotedi, a ta nde a kane̱ Yehova ná a buse o ni ndabo a beboa ná a we̱le̱ bongwa munj’ao na te̱ pe̱te̱ dikalo. Nde ombusa woki iba, a s’e̱n to̱ lambo lena di ta di lee̱ ná Yehova a me̱nde̱ bola ná a te̱se̱be̱ wonja. A botedi so̱ nde kane̱ ninka ná: “A Yehova, son lee̱ mba nje o mapulano̱ ná na bole.” Ombusa nika a botedi dutea ońola mambo bane̱ bonasango ba ta o ni ndabo a beboa ba tano̱ ba lembe̱. Jita labu di ta di taka o mulema ońola bito babu na bana babu. Munasango Poetzinger a kane̱ so̱ nde ná: “A Yehova, na masoma wa ońola ebol’am ya peńa. Ongwane̱ mba o jembe̱ na o lo̱ko̱ bonasango am.” Nika pe̱ nde nu munasango a bolino̱ ná te̱ite̱i mi  mimbu dibua a tombise̱no̱ o mandabo ma beboa!

8. Njika lambo la mweńa jangame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ ke̱ di makane̱ e?

⁸ Jangame̱n jo̱nge̱le̱ ná Yehova a be̱n mwano, a me̱nde̱ pe̱ nde londise̱ mo̱ o ponda a te̱se̱no̱. O mu mwano o be̱n ná a me̱nde̱ bo̱le̱ ná bambam ndutu ye̱se̱ i mawane̱ take ńe̱se̱ ńe we̱nge̱, k’eyembilan mbeu a ńolo, maboa na kwedi. Yehova a me̱nde̱ nde londise̱ mwano mao tongwea na janea lao. (Dan. 2:44; Bbī. 21:3, 4) Nde ná ni ponda e maya po̱, Yehova ese̱le̱ ná Satan aneye wase. b (Yohane 12:31; Bbī. 12:9) Yete̱na Yehova a bo̱le̱ ndut’a bato ba benama tatan, ye ná ye̱ne̱ne̱ biana Satan e o janea wase o mbad’a bwam. Nde, to̱ná jangame̱nno̱ jenge̱le̱ ná Yehova a londise̱ makaki mao mō̱, nik’e si mapula kwala ná a si mongwane̱ biso̱. Jombweye so̱ mambo mō̱ Yehova a mabolano̱ o jongwane̱ biso̱.

9. Ne̱ni Yehova eno̱ ná ongwane̱ biso̱ ke̱ jangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi e? Bolane̱ eyembilan.

⁹ A mabola biso̱ dibie̱. Yehova a kakane̱ o bola biso̱ dibie̱ di mapule̱ ná di no̱nge bedomsedi ba bwam. Di be̱n ńo̱ng’a dibie̱ di mawe̱ na Loba tobotobo ponda di mano̱ngo̱no̱ bedomsedi bena be me̱nde̱ tukwe̱ longe̱ lasu, ka ben ba ja mulamba to̱ ke̱m. (Yak. 1:5) Jombweye eyembilan a munańango mō̱ ńe mulamba nu mabelabe̱ ná Maria. c A ta bonam o ebol’ao ya paonia ńa pond’a mususu ponda a dongame̱nno̱ munasango mō̱. Mo̱ ná: “Nika diko̱m lasu di tano̱ di bata be̱ ngińa, nika pe̱ nde mō̱ ńasu te̱ a tano̱ a bata tingame̱ na nune̱. Na ta na bia ná nangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi. Na kane̱ so̱ Yehova na iwiye̱ ońola y’ekwali. Na ta na be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ la Yehova, nde na ta pe̱ na bia ná a si me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi o epol’am.” A so̱ṅtane̱ ná Yehova alabe̱ mika mao, a bola mo̱ dibie̱. Ne̱ni e? A po̱ngi muwaso o kalat’asu na mo̱ a so̱ milopo m’ekwali mena mongwane̱ mo̱ o kusa malabe̱ ma myuedi a tano̱ a be̱ne̱. A sengi pe̱ malea ma bwam ma ńango ao ńena ńe nde muboled’a Loba ńa jemea. Ma malea mongwane̱ Maria o dutea ońola besengedi a tano̱ a be̱ne̱. O sukan, a we̱li no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam.

10. Bupisane̱ Filipi 4:13, nje Yehova a me̱nde̱no̱ bola ná ongwane̱ baboledi bao e? Bola eyembilan. (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁰ A mabola biso̱ ngińa ná di we̱le̱ lembe̱. Ka nje te̱ a bolino̱ ońola ńamuloloma Paulo, Yehova a me̱nde̱ pe̱ bola biso̱ ngińa ni mapule̱ ná di lembe̱ mitakisan masu. (Langa Filipi 4:13.) Jombweye ne̱ni Yehova  ongwane̱no̱ munasango nu mabelabe̱ ná Benjamin o lembe̱ bete̱medi ba ndutu. O dongo dinde̱ne̱ la ponda a tano̱ mūtu, mo̱ na mbia mao ba ta nde ba ja o yal’a bawase̱ diwutamea o Afrika. Benjamin mo̱ ná: “Na ta na kane̱ Yehova ponda ye̱se̱, o baise̱ mo̱ ná a bole mba ngińa ná na bole nje e do̱lisan mo̱. Yehova alabe̱ mika mam, a bola mba musango ma teten, ngiń’a mulema ná na benge te̱ dikalo, na kalati yena yongwane̱ mba o tika be̱ ngińa o mbad’a mudī.” A bati pe̱ tele̱ye̱ ná: “Bolanga ba mambo ma po̱yedi bonasango na bonańango bape̱pe̱ na ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ babo̱ o lembe̱ bo bati jouse̱ ńo̱ng’am ńa benga be̱ mo̱ jemea.”

11-12. Ne̱ni Yehova eno̱ ná a po̱so̱ o bolane̱ mbia masu ma mudī o jongwane̱ biso̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹¹ A mabolane̱ mbia masu ma mudī. O bulu bo se̱le̱ na kwed’ao, Yesu a kane̱ na mulema mwe̱se̱. A so̱so̱medi Yehova ná a bole ná a si langabe̱ ka muto̱pe̱ dibena. O mulopo ma bola nika, Yehova a lom nde mō̱ ńa bana bao ba mudī, nika ńe nde ange̱l po̱, ná a ye jembe̱ Yesu. (Lukas 22:42, 43) Yehova e pe̱ ná ongwane̱ biso̱ tongwea na munasango to̱ munańango asu mō̱ nu mabele̱ to̱ nu mape̱pe̱le̱ biso̱ o jembe̱ biso̱. Biso̱ be̱se̱ je ná di wasa ne̱ni langwea bonasango asu “eyal’a muyao.”—Min. 12:25.

¹² Jombweye nje e po̱yedi munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Miriam. Woki to̱ ininga ombusa kwed’a mom’ao, Miriam a ta muso̱lo̱ki ombo’ao, a ta pe̱ a bwa ndutu jita. A ta nde eya mbembe mo̱ na mo̱, a ta pe̱ a be̱ne̱ ńo̱ng’a kwalisane̱ moto. Mo̱ ná: “Na si ta na be̱ne̱ ngudi o bele̱ to̱ moto, na kane̱ so̱ nde Yehova. Ke̱ na dia ne o jeya mbembe na kane̱ pe̱, na telefon am ńumba. Mutudu mō̱ ńena ńe pe̱ nde diko̱m lam la bwam nde a ta a bele̱ mba nika.” Miriam a kusane̱ nu mutudu na munj’ao lo̱ko̱mea. E mbaki ná Yehova nde a tute̱le̱ nu munasango o bele̱ mo̱.

13. Bola eyembilan ewo̱ ya ne̱ni Yehova eno̱ ná a bolane̱ bato ba si maboleye̱ mo̱ o jalabe̱ mika masu.

¹³ E ná a bolane̱ bato bena ba si  maboleye̱ mo̱. (Min. 21:1) Ponda iwo̱, Yehova a mabolane̱ bato bena ba si mowe̱ mo̱ o jalabe̱ mika ma baboledi bao. K’eyembilan, a tute̱le̱ kiṅe̱ Artasasta o jemea njako a Nehemia ni ta nde ná a timbe o Yerusalem ná a we̱le̱ jongwane̱ o longa pe̱te̱ mu mundi. (Neh. 2:3-6) O nin we̱nge̱ pe̱, Yehova e ná a tute̱le̱ to̱ bato bena ba si mowe̱ mo̱ o jongwane̱ biso̱ ponda jeno̱ o bete̱medi ba ndutu.

14. Nje e tapi wa o nje e po̱yedi munańango Soo Hing e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁴ Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Soo Hing a so̱ṅtane̱ ná Yehova a bolane̱ do̱kita lao o jongwane̱ mo̱. Mulopo mu pambilan mun’ao ńa mome. Ponda nu muna a kusino̱ mbeu a ńolo ńena ni dī mo̱ na bebango bende̱ne̱, Soo Hing na mom’ao bese̱le̱ ebol’abu ná bombweye mo̱. Nik’e boli ná ba si timbi pe̱ be̱ne̱ mo̱ni ndongo. Soo Hing mo̱ ná a ta nde a senga biana a mápo̱ o dikala lena a titino̱ pe̱ ná a lembe̱ to̱ lambo. A kane̱ so̱ Yehova na mulema mwe̱se̱, a baise̱ mo̱ jongwane̱. ’Wa nde do̱kita labu di no̱ngino̱ bedomsedi ba wasa ne̱ni jongwane̱ mo̱ na mbia mao. Nik’e boli ná ba kusane̱ go̱bina jongwane̱ na bolongi ba re̱nti o mususedi mu sibi. Ombusa ponda, Soo Hing a kwali ná: “Je̱n dia la Yehova o be bete̱medi. E nde nu ‘nu masenge̱ muka’ na mbale̱.”—Mye. 65:3.

15. Nje yongwane̱ munańango mō̱ o so̱ṅtane̱ ná Yehova a ta alabe̱ mika mao e?

¹⁵ O jita la ngedi, malabe̱ ma mika masu ma si mapo̱ o mbad’a betańsedi. Nde malabe̱ di makusano̱ me nde ná te̱ite̱i nje e mapule̱ biso̱ ná di benge be̱ Sango asu ńe o mo̱ń jemea. Ońola nika, wasa so̱ o je̱ne̱ ne̱ni Yehova a malabe̱no̱ mika mo̱ngo̱. Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Yoko a ta e̱ne̱ biana Yehova a si ta alabe̱ mika mao; nde a botedi o tila nje ye̱se̱ a tano̱ a baise̱ Yehova o kalati po̱. Ombusa ponda, ombono̱ ni kalati a so̱ṅtane̱ ná Yehova a ta a májalabe̱ dongo dinde̱ne̱ la mika mao, na mo̱me̱ne̱ mambo mō̱ a tano̱ a mádimbea. Ye bwam ná ponda na ponda te̱, di no̱nge ponda o dutea ne̱ni Yehova a malabe̱no̱ mika masu.—Mye. 66:19, 20.

16. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ dube̱ o nje e mombweye̱ muka e? (Bonahebe̱r 11:6)

¹⁶ Di malee̱le̱ dube̱ ke̱ di makane̱ Yehova  na ke̱ di memea malabe̱ mao, e be̱ o to̱ njika mbadi ma mapo̱no̱. (Langa Bonahebe̱r 11:6.) Jombweye eyembilan a Mike na munj’ao Chrissy. Ńo̱ng’abu e ta nde ná ba boleye o Bete̱l. Mike mo̱ ná: “Biso̱ na munj’am di londise̱ dipapa la bolea o Bete̱l ngedi jita, di kane̱ pe̱ Yehova ngedi na ngedi; nde di si belabe̱.” Mike na Chrissy ba ta te̱ nde mbaki ná Yehova a ta a bia mbad’a bwam ńa bolane̱ babo̱ o bebokedi bao. Ba bengi bola nje ye̱se̱ e ta o ngud’abu, ba boledi ka paonia owe̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo e tano̱, ba sue̱le̱ pe̱ ebol’a longa la milongi ma bebokedi. We̱nge̱, munasango Mike e nde muboled’ebondo. A kwali ná: “Yehova a s’alabe̱ mika masu ponda ye̱se̱ o mbadi di tano̱ jenge̱le̱, nde alabe̱ mo̱ o mbadi i ta bwam buka nje ye̱se̱ di wusano̱ jo̱nge̱le̱.”

17-18. Bupisane̱ Myenge 86:6, 7, njika mbaki jeno̱ ná di be̱ne̱ e?

¹⁷ Langa Myenge 86:6, 7. Mulo̱ngedi David a ta mbaki ná Yehova a ta a senga mika mao, a ta pe̱ alabe̱ mo̱. Wa pe̱ we ná o be̱ne̱ mulemlem ma mbaki. Byembilan di kwaledino̱ o din jokwa be mabola biso̱ mbaki ná Yehova e ná a bola biso̱ dibie̱ na ngińa ni mapule̱ ná di lembe̱. E ná a bolane̱ mbia masu ma mudī to̱ bato bena ba si maboleye̱ mo̱ o jongwane̱ biso̱ ponda iwo̱.

¹⁸ To̱ná Yehova a si malabe̱no̱ mika masu ponda ye̱se̱ o mbadi di menge̱le̱no̱, di bi ná a me̱nde̱ jalabe̱ mo̱. A me̱nde̱ bola biso̱ nje e mapule̱ biso̱ o ponda di be̱nno̱ ńo̱ng’ao ná te̱ite̱i. Benga so̱ kane̱ na dube̱, o be̱ pe̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jombwea wa o nin we̱nge̱ na ná a me̱nde̱ ‘julise̱ be̱se̱ be longe̱ kaponda mpuli mabu’ o was’a peńa ni maye̱.—Mye. 145:16.