1. Nje ye ná e bola ponda iwo̱ ná baboledi ba Yehova be̱ne̱ ná be muso̱lo̱ki e?

PONDA iwo̱, jita lasu di yo̱ki je̱ne̱ ná le muso̱lo̱ki. Bō̱ ba si majane̱ be besengedi pond’a bwaba. Nde bape̱pe̱ ba majane̱ mo̱ eyek’a ponda. Je ná je̱ne̱ ná je muso̱lo̱ki to̱ e be̱ nde ná di dingabe̱le̱ na bato. Ye bō̱ ndutu o so̱ mako̱m o mwemba ma peńa. Bane̱ pe̱ be batabata jita na belongi babu ba mbia, nik’e mabola so̱ ná ponda ba mapo̱to̱no̱ na babo̱, ba me̱ne̱ nde ná be muso̱lo̱ki. Bape̱pe̱ ba mo̱nge̱le̱ ponda ba tombise̱no̱ na ńandolo ńabu mō̱ nu wedi. Kriste̱n iwo̱ pe̱, tobotobo yi yena i s’indi kase̱ mbale̱, i me̱ne̱ nde ná ye muso̱lo̱ki ponda belongi babu ba mbia na mako̱m ba si maboleye̱ Yehova ba macakano̱ to̱ ba matakise̱no̱ babo̱.

2. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jalabe̱ e?

² Yehova a bi, a maso̱ṅtane̱ pe̱ nje ye̱se̱ e mapo̱ye̱ biso̱. Ponda di me̱ne̱no̱ ná je muso̱lo̱ki a bi nika, a mapula pe̱ jongwane̱ biso̱ o buka be besengedi. Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ e? Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ biso̱me̱ne̱ e? Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jongwane̱ belongi ba mwemba masu be me̱ne̱ ná be muso̱lo̱ki e? Jombweye malabe̱ ma mi myuedi.

3. Ne̱ni Yehova ombwedino̱ Elisa e?

³ Yehova a mapula ná baboledi bao be̱se̱ ba be̱ bonam. E be̱be̱ na mō̱ ńasu te̱, a bi pe̱ ke̱ lambo di matakise̱ biso̱ to̱ ke̱ di bo̱bi. (Mye. 145:18, 19) Maka ne̱ni ombwedino̱ muto̱ped’ao ńa mudī Elisa na ne̱ni ongwane̱no̱ mo̱. Nu muboled’a Yehova ńa jemea, a ta nde longe̱ ponda tumba la Israel di tano̱ o bete̱medi ba bobe. Bato bena ba ta ba be̱ne̱ doi o  Israel ba ta ba te̱nge̱ne̱ jowe̱ la mbale̱, nde ba wasa pe̱ bwa Elisa. (1 Ki. 19:1, 2) Yen ebe, lambo dipe̱pe̱ di ta di takise̱ Elisa di ta nde ná a ta o̱nge̱le̱ ná mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a dia ka muto̱ped’a mudī ńa Yehova ńa jemea, na nik’e bo̱bise̱ mo̱. (1 Ki. 19:10) Loba a pomane̱ wanea Elisa jongwane̱. A lom ange̱l ao ńena ni kwalane̱ muto̱ped’ao ńa mudī ná a titi mo̱me̱ne̱ mō̱, na ná jita la Bonaisrael bape̱pe̱ ba dia be o bolea Yehova na jemea!—1 Ki. 19:5, 18.

4. Ne̱ni Marko 10:29, 30 e malee̱no̱ ná Yehova a mombwea baboledi bao bena ba bo̱lo̱ne̱ jongwane̱ la belongi babu ba mbia to̱ mako̱m mabu e?

⁴ Yehova a bi ná ponda di po̱sino̱ o bolea mo̱, bō̱ basu bemedi o bo̱lo̱ne̱ mambo jita. Nika ńe ná e be̱ jongwane̱ lena belongi basu ba mbia be tano̱ be wanea biso̱, to̱ mo̱me̱ne̱ mako̱m masu. Yen ebe na mutaka oteten nde ńamuloloma Petro a baise̱no̱ Yesu buńa bō̱ ná: “Ombwa, biso̱ di dī mambo me̱se̱ di bupe̱ wa, nje di makusano̱ e?” (Mat. 19:27) Na Yesu a kwalane̱ bokwedi bao na muyao ná ba me̱nde̱ kusa mbia ma mudī munde̱ne̱. (Langa Marko 10:29, 30.) Sango asu ńe o mo̱ń Yehova pe̱ a kakane̱ be̱se̱ ba mapule̱ boleye̱ mo̱ ná a me̱nde̱ sue̱le̱ babo̱. (Mye. 9:10) Jombweye mambo mō̱ weno̱ ná o bola o kusane̱ Yehova jongwane̱ niponda weno̱ je̱ne̱ ná we muso̱lo̱ki.

5. Njika tombwane̱ o mabusane̱no̱ ke̱ o dutedi jombwea jongwane̱ Yehova eno̱ wanea wa e?

⁵ Soke̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o jongwane̱ Yehova eno̱ wanea wa. (Mye. 55:23) Nik’e me̱nde̱ bola ná o s’e̱ne̱ ná we muso̱lo̱ki. Munańango mō̱ ńe mulamba nu belabe̱ ná Carol, * nu maboleye̱ Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ o mbia mao mo̱ ná: “Nombo te̱ ombusa, na mba na dutea ne̱ni Yehova a sue̱le̱no̱ mba o mitakisan mam, nik’e mongwane̱ mba jita o je̱ne̱ ná na titi muso̱lo̱ki. Nik’e mabola pe̱ mba mbaki ná Yehova a me̱nde̱ be̱ na mba o mińa mi maye̱.”

6. Ne̱ni 1 Petro 5:9, 10 ńeno̱ ná ńembe̱ ba bena ba me̱ne̱ ná be muso̱lo̱ki e?

⁶ Dutea ne̱ni Yehova eno̱ jongwane̱ bonasango na bonańango bena ba me̱ne̱ ná  be muso̱lo̱ki. (Langa 1 Petro 5:9, 10.) Munasango Hiroshi, ńena nu boledi Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ pond’a bwaba o mbia mao mo̱ ná: “Jombo te̱ o mwemba, di me̱ne̱ ná bato be̱se̱ ba be̱n mitakisan. Bia ná mō̱ ńasu te̱ a mabola me̱se̱ o bolea Yehova, di membe̱ ba bena ba si be̱n elong’a mbia to̱ ewo̱ o mbale̱.”

7. Ne̱ni muka mu mongwane̱no̱ wa e?

⁷ Walame̱ne̱ o mambo ma mudī. Wangame̱n langwea Yehova ná te̱ite̱i ne̱ni o masengano̱ oteten. (1 Pet. 5:7) Munańango Massiel mo̱ ná: “Lambo diwo̱ la mweńa di boli ná na s’e̱ne̱ pe̱ ná ne muso̱lo̱ki le nde ná na ta na kane̱ Yehova na iwiye̱.” Ponda y’eso̱mb’a munańango e no̱ngino̱ bedomsedi o bolea Yehova, a ta nde e̱ne̱ ná e muso̱lo̱ki ońolana belongi bao ba mbia be si ta be bolea Yehova. A bati ná: “Yehova a ta nde mba sango, na ta pe̱ na kane̱ mo̱ ngedi jita ońola buńa, na langwea mo̱ ne̱ni na masengano̱ oteten am.”

8. Ne̱ni bolanga ba Eyal’a Loba na dutea ba mongwane̱no̱ wa e?

⁸ Langa Eyal’a Loba ponda ye̱se̱, o duteye myango mō̱ tobotobo mi mabonde̱ ndolo Yehova a be̱nedino̱ wa. Munańango Bianca, ńena nu lembe̱ byala ba bobe belongi bao ba mbia be tano̱ be langwea mo̱, mo̱ ná: “Bolanga ba myango ma Bibe̱l na myango ma baboledi ba Yehova bena ba ta o milemlem ma bete̱medi bo mongwane̱ mba jita.” Kriste̱n iwo̱ i makombe̱ o bo̱ngo̱ bepasi ba Bibe̱l be malo̱ke̱ tobotobo, ka Myenge 27:10 na Yesaya 41:10. Bape̱pe̱ ba me̱ne̱ ná bupe̱ la bosenga ba mambo ma maso̱be̱ o mulomba masu di mongwane̱ babo̱ o je̱ne̱ ná ba titi muso̱lo̱ki.

9. Ne̱ni jukea la ndongame̱n di mongwane̱no̱ wa e?

⁹ Bola me̱se̱ ná wukeye o ndongame̱n ponda ye̱se̱. Nje e me̱nde̱ kwalabe̱ e me̱nde̱ jembe̱ wa, o me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ epolo o bia bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱. (Bon. 10:24, 25) Munańango Massiel ńena di kwaledino̱ son a ponda mo̱ ná: “To̱ná neno̱ iso̱n jita, na no̱ngi bedomsedi o jukea o ndongame̱n a mwemba te̱, na bola pe̱ jalabe̱. Nik’e boli ná na bate sisea bonasango na bonańango be̱be̱.”

10. Ońola nje yeno̱ mweńa ná di be̱ne̱ mulatako̱ ma bo̱ibo̱i na kriste̱n a jemea e?

¹⁰ Be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na kriste̱n a jemea. Wasa ná o be̱ diko̱m na bato ba mwemba mo̱ngo̱ be ná bokwe̱le̱ wa mambo jita, e be̱ ba ba mákokwe̱ mimbu to̱ beso̱mbe̱, to̱ ba bena ba wu o bepolo bepe̱pe̱. Bibe̱l e mo̱nge̱le̱ biso̱ ná dibie̱ “di longi nde ndabo ao omboa badun.” (Hiob 12:12) Ba pe̱ bena ba mákokwe̱ mimbu  be ná bokwa mambo jita na beso̱mbe̱ be maboleye̱ Yehova na jemea. Yonatan a ta a petane̱ David mimbu jita, nde nik’e s’eki babo̱ ná ba be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i. (1 Sam. 18:1) David na Yonatan bongwane̱le̱ o bolea Yehova to̱ na mitakisan minde̱ne̱. (1 Sam. 23:16-18) Irina, munańango mō̱ nu maboleye̱ Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ o mbia mao, mo̱ ná: “Bonasango na bonańango asu be ná ba timba ka bayedi basu to̱ bandome̱ basu o mbad’a mudī. Yehova e ná a bolane̱ babo̱ o wanea biso̱ jongwane̱ di mapule̱.”

11. Nje jangame̱nno̱ bola ná di be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na mako̱m masu o mwemba e?

¹¹ E titi bu o be̱ne̱ mako̱m ma peńa, tobotobo yete̱na we iso̱n. Munańango Ratna ńena ńe iso̱n jita, na ńena ńoko mbale̱ to̱ na mitakisan minde̱ne̱ embi ná: “Na ta nangame̱n jemea ná na be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la bonasango na bonańango.” Ye ná e be̱ ndutu ná di tele̱ye̱ moto nupe̱pe̱ besengedi basu, nde di jakwalisane̱ le nde eyot’a mulatako ma bo̱ibo̱i. Mako̱m mo̱ngo̱ ma mapula o jongwane̱ na sue̱le̱ wa, nde ba be̱n ńo̱ngi ná o langweye babo̱ ne̱ni beno̱ ná ba bola nika.

12. Ne̱ni dikalo di mongwane̱no̱ wa o be̱ne̱ mako̱m ma bwam e?

¹² Mbadi po̱ ńa bwam ńa be̱ne̱ mako̱m ńe nde ná di te̱ dikalo na bonasango na bonańango. Munańango Carol di kwaledino̱ we̱nge̱ mo̱ ná: “Dikalo name̱ne̱ pe̱ na mambo na mabolano̱ o ebol’a Yehova bongwane̱ mba o be̱ne̱ mako̱m jita oteten a bonasango na bonańango. Yehova a bolane̱ ma mako̱m min mimbu me̱se̱ o wanea mba jongwane̱.” Ye ponda ye̱se̱ bwam o be̱ diko̱m na kriste̱n a jemea. Yehova a mabolane̱ ma mako̱m o jongwane̱ biso̱ niponda di bo̱bino̱, k’eyembilan yete̱na je o je̱ne̱ ná je muso̱lo̱ki.—Min. 17:17.

13. Njika m’bē̱ biso̱ be̱se̱ di be̱nno̱ o mwemba e?

¹³ Biso̱ be̱se̱ di be̱n m’bē̱ ma bola ná ndolo na musango ba be̱ o mwemba o bwam ná to̱ moto a s’e̱ne̱ ná e muso̱lo̱ki. (Yohane 13:35) Byala basu na bebolo basu be ná bembe̱ bane̱ na mbale̱. Maka nje munańango mō̱ a kwalino̱, mo̱ ná: “Ponda nokono̱ mbale̱, mwemba nde mu timbi mbia mam. Na si wusa be̱ Mboṅ a Yehova esibe̱ na jongwane̱ la bonasango na bonańango.” Nje weno̱ ná o bola o jongwane̱ ba bena ba maboleye̱ Yehova babo̱me̱ne̱ o mbia mabu ná ba so̱ṅtane̱ ná bonasango na bonańango ba mwemba ba to̱ndi babo̱ e?

14. Nje weno̱ ná o bola ná o be̱ diko̱m na ba ba po̱i peńa e?

¹⁴ Wasa ná o be̱ diko̱m na ba ba po̱i peńa. Je ná di botea bola nika tongwea na some̱le̱ ba ba po̱i peńa o mwemba po̱ la bwam. (Rom. 15:7) Nde di s’angame̱n suwea o masoma buka te̱. Jangame̱n bola buka nika. Jangame̱n wasa ná di be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na babo̱. Be̱ so̱ muyao, o lee̱le̱ pe̱ ná o mombwea ba ba po̱i peńa na mbale̱. Esibe̱ baise̱ babo̱ myuedi mi matakise̱, keka ná o bie mitakisan mabu. Ye ná e be̱ bō̱ ndutu o langwea wa ne̱ni ba masengano̱, ońola nika o si ńakisane̱ so̱ babo̱ ná ba to̱pe. O diwengisan, bolane̱ myuedi na muyao ná ba tele̱ye̱ wa mo̱nge̱le̱ mabu, o lambe̱ye̱ pe̱ babo̱ toi niponda beno̱ jalabe̱ wa. K’eyembilan, we ná o baise̱ babo̱ ne̱ni bokono̱ mbale̱.

15. Ne̱ni kriste̱n you yeno̱ ná yongwane̱ bane̱ o mwemba e?

¹⁵ Belongi ba mwemba be̱se̱ be me̱nde̱  be̱ ngińa o mbad’a mudī yete̱na kriste̱n you, tobotobo batudu bombwedi babo̱. Melissa ńokwabe̱le̱ mbale̱ na ńango ao mo̱ ná: “Na matimbise̱le̱ bonasango bena ba timbi ka basango bam jita la masoma, ba ta mba be̱be̱ ponda ye̱se̱, ba lee̱le̱ pe̱ mba ndolo na mbale̱. Na ta na be̱ne̱ moto neno̱ ná na kwalisane̱ ponda te̱ na tano̱ na be̱ne̱ ńo̱ngi.” Mauricio, eso̱mb’a munasango ewo̱ yena ye̱n nde biana e cakabe̱ ponda munasango nu tombise̱ jokwa lao a bo̱bino̱ o mbad’a mudī e makwala ná: “Batudu bombwedi mba na mbale̱, nika yongwane̱ pe̱ mba jita. Ba ta ba kwala na mba ponda ye̱se̱, ba te̱ dikalo na mba, ba langwea pe̱ mba misanga ma tiki ba so̱ino̱ o jokwa labu la Bibe̱l. Ba ta pe̱ ba tombise̱ pond’a bwam na mba.” Melissa na Mauricio be o bolea o ebol’a pond’a mususu o nin we̱nge̱.

16-17. O njika mbadi iwo̱ jeno̱ ná jongwane̱ bane̱ e?

¹⁶ Wanea bane̱ jongwane̱. (Gal. 6:10) Munasango Leo ńe o ebol’a muloloma etum na mbia mao mo̱ ná: “Ponda iwo̱, di be̱n nde buka te̱ ńo̱ngi ná moto a lee̱le̱ biso̱ muyao o ponda ni te̱nge̱n. Ne o jo̱nge̱le̱ nje e tombi buńa bō̱ ponda na po̱ngino̱ aksidan. Na tunge̱no̱ o mboa, na ta na bwa ndutu jita. Nde babaedi bō̱ ba bele̱ mba o da son a lambo. Na si mo̱nge̱le̱ pe̱ nje di dedino̱ bo buńa, nde na dia na mo̱nge̱le̱ ná ba lambe̱ye̱ mba toi na muyao. O sukan, ńolo e timbi pe̱te̱ o kenja mba!”

¹⁷ Biso̱ be̱se̱ di mabwane̱ ndongame̱n asu muńe̱nge̱, ka mako̱to̱ne̱ mande̱ne̱ na masadi, ebanja di matombise̱ ponda na Mboṅ a Yehova ipe̱pe̱, di makwalea pe̱ ońola belēdi di mabusane̱no̱ o bekwali ba ntelele di masengano̱. Nde munańango Carol di kwaledino̱ son a ponda a makwala ná: “O pond’a mako̱to̱ne̱ mande̱ne̱ na masadi tobotobo nde na me̱ne̱no̱ ná ne muso̱lo̱ki.” Ońola nje a makwalano̱ nika e? Mo̱ ná: “To̱ná na dingabe̱le̱no̱ na bebwea to̱ mo̱me̱ne̱ na lokoli la bonasango na bonańango, ponda ye̱se̱ be nde na mbia mabu, ba jai pe̱ nde mwemba. Nombo te̱ babo̱, na mabata nde je̱ne̱ ná ne muso̱lo̱ki.” Ye bape̱pe̱ ndutu o jukea o mako̱to̱ne̱ mande̱ne̱ to̱ masadi ombusa babo̱ bo̱lo̱ne̱ mom’abu to̱ munj’abu. Mo̱ o bi moto mō̱ ńe o be  bete̱medi e? We ná o bele̱ mo̱ ná a be̱ na wa to̱ na mbia mo̱ngo̱ o jako̱to̱ne̱ di mabupe̱.

18. Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ 2 Korinto 6:11-13 o ebolo ke̱ di mabele̱ bonasango na bonańango o tombise̱ ponda na biso̱ e?

¹⁸ Tombise̱ ponda na bane̱. Keka ná o bele̱ ńai na ńai a bonasango na bonańango o tombise̱ ponda na wa, tobotobo ba bena ba me̱ne̱ ná be muso̱lo̱ki. Jangame̱n ‘tele̱ milema masu ná bwē’ sepo̱n o mbasanedi ma ba bena ba me̱ne̱ ná be muso̱lo̱ki. (Langa 2 Korinto 6:11-13.) Melissa di kwaledino̱ son a ponda mo̱ ná: “Di ta di bwa muńe̱nge̱ jita ponda bonasango na bonańango ba tano̱ ba bele̱ biso̱ o tombise̱ ponda mwemba na babo̱ na mbia mabu, to̱ o wala o lo̱ndo̱.” Mo̱ moto mō̱ e o mwemba mo̱ngo̱ weno̱ ná o bele̱ o tombise̱ ponda na wa e?

19. Njika ponda tobotobo bonasango na bonańango beno̱ ná ba to̱ndo̱ tombise̱ ponda na biso̱ e?

¹⁹ Mińa mō̱ ma tobotobo me mena bonasango na bonańango asu beno̱ ná ba to̱ndo̱ tombise̱ ponda na biso̱. Ye ná e be̱ bō̱ ndutu o be̱ na belongi babu ba mbia bena be titi Mboṅ a Yehova ponda beno̱ bolise̱ ngando i titi mulatako na Betiledi. Bō̱ be ná ba bwa ndutu mińa mō̱, k’eyembilan ke̱ buńa bwena ńandolo ńabu mō̱ a wedino̱ bo po̱i. Di tombise̱ te̱ ponda mwemba na bonasango na bonańango bena be o be bete̱medi, ke̱ je nde lee̱ ná di “mombwea ońol’abu na mbale̱.”—Fil. 2:20.

20. Ne̱ni byala ba Yesu be maso̱be̱ o Mateo 12:48-50 beno̱ ná bongwane̱ biso̱ yete̱na di me̱ne̱ ná je muso̱lo̱ki e?

²⁰ Mambo jita me ná ma bola ná kriste̱n ńe̱ne̱ ná ńe muso̱lo̱ki. Nde di si dimbea to̱ buńa ná Yehova a bi ne̱ni di masengano̱ oteten asu. A mawanea biso̱ jongwane̱ di mapule̱, ponda iwo̱ tongwea na bonasango na bonańango asu. (Langa Mateo 12:48-50.) Di mabola te̱ me̱se̱ o jongwane̱ bonasango na bonańango asu, biso̱ pe̱ je nde lee̱le̱ Yehova masoma masu ońola mwemba mwena a bolino̱ biso̱. E be̱ to̱ ne̱ni di masengano̱ oteten asu ponda iwo̱, di titi muso̱lo̱ki to̱ buńa, ebanja Yehova e na biso̱ ponda ye̱se̱.