1. Nje bokwedi ba Yesu ba kwalane̱no̱ dimuti dinde̱ne̱ la bato o ebwe’a mbu yaboso ná di bole e?

DIMUTI dinde̱ne̱ la bome na bito lena di wu o mindi me diwengisan, na di mato̱pe̱ pe̱ ńai na ńai a leme̱ di ta di ko̱to̱me̱ o Yerusalem. Lambo la betańsedi di tombi bo buńa. Bonayuda bō̱ ba ta ba we̱le̱ to̱po̱ leme̱ la ba be̱n ba bato bena ba wu o ńai na ńai a bekombo! Ba be̱n ba bato ba ta mańaka, nde nje yena Bonayuda ba kwalane̱no̱ babo̱, na nje ńamuloloma Petro pe̱ a kwalane̱no̱ bato be̱se̱ e bati ńakisane̱ babo̱. Boko ná be ná ba sungabe̱ yete̱na ba dube̱ Yesu Kristo. Nik’e tapi di dimuti jita, na babo̱ ba baise̱ ná: “Di boleye ne̱ e?” Na Petro alabe̱ babo̱ ná: “Mō̱ ńanu te̱ a dubisabe̱.”—Bebolo 2:37, 38.

2. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

² Nje e tombi ombusa nika e ta betańsedi. Lambo ka 3 000 la bato lo dubisabe̱ bo buńa, na babo̱ ba timba bokwedi ba Kristo. Nik’e ta nde bebotedi ba ebolo ende̱ne̱ ya timbise̱ bato bokwedi yena Yesu anedino̱ bokwedi bao ná ba bole. Y’ebolo e dia pe̱ e mala oboso nate̱na we̱nge̱. O nin we̱nge̱, di titi ná di bola ná jongwane̱ moto ná a dubisabe̱ ombusa hawa to̱ ininga buka te̱. Ná mokwe̱ Bibe̱l a bole nika, nika ńe ná e no̱ngo̱ myo̱di, mbu mō̱ to̱ buka nika. We te̱ jokwa Bibe̱l na moto, ye̱ke̱i te̱ o memba ná timbise̱ la moto mokwedi di mabaise̱ ebolo. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o dubisabe̱.

3. Bupisane̱ Mateo 28:19, 20 nje mokwe̱ Bibe̱l angame̱nno̱ bola ná a ńake nate̱n’o dubise̱ e?

³ Obiana mokwe̱ Bibe̱l a madubisabe̱, angame̱n we̱le̱ nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ o ebolo. (Langa Mateo 28:19, 20.) Mokwe̱ Bibe̱l a mawe̱le̱ te̱ nje a mokwano̱ o ebolo, e nde ka  “mot’a jangwa” Yesu a kwaledino̱ o eyembilan ao, ńena nu longi ndabo ao omo̱ń a dale. (Mat. 7:24, 25; Lukas 6:47, 48) Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o we̱le̱ nje a mokwano̱ o ebolo e? Jombweye mambo malalo jeno̱ ná di bola.

4. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l ná a benge po̱ngo̱ miwe̱n mi madie̱le̱ mo̱ o dubise̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Ongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l na wa o te̱se̱ mambo angame̱nno̱ bupe̱ na o tongwe̱le̱ o londise̱ mo̱.”)

⁴ Ongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o te̱se̱ mambo angame̱nno̱ bupe̱. Ońola nje wangame̱nno̱ bola nika e? Di no̱nge eyembilan: We te̱ wala o lo̱ndo̱ le bwaba, yen ebe we ná o domse̱ ná o mase̱le̱ te̱me̱ o bepolo ba mpesa bō̱ o ngea. Nik’e me̱nde̱ bola ná o s’e̱ne̱ ná lo̱ndo̱ le bwaba. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na mokwe̱ Bibe̱l, e̱n te̱ ná a tongwe̱le̱ o bola mambo mena a te̱se̱no̱ ońola son a ponda, a me̱nde̱ so̱ṅtane̱ ná e pe̱ ná a dubise̱. Ná wongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o ńaka, bolane̱ edinge̱le̱ e be̱n tema ná “bola din” ye o kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! O su la jokwa te̱, kwalea ne̱ni di lambo le o edinge̱le̱ leno̱ ná longwane̱ mo̱ o we̱le̱ nje eno̱ wa jokwa o ebolo. O mapula te̱ ná mokwe̱ Bibe̱l a te̱se̱ lambo dipe̱pe̱ angame̱nno̱ bupe̱, tila mo̱ o epolo e be̱n tema ná “dipe̱pe̱.” Ombwea y’edinge̱le̱ ponda ye̱se̱ ná wo̱nge̱le̱ mokwe̱ Bibe̱l mambo a te̱se̱no̱ o bupe̱ mena ma mano̱nge̱ son a ponda, na ma mena ma mano̱nge̱ pond’a bwaba.

5. Bupisane̱ Marko 10:17-22, nje Yesu a kwalane̱no̱ mot’a m’bwaṅ ná a bole e, ońola nje pe̱ e?

⁵ Ongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o wana mawengisan o longe̱ lao. (Langa Marko 10:17-22.) Yesu a ta a bia ná e me̱nde̱ be̱ mot’a m’bwaṅ mō̱ ndutu o jandise̱ nje ye̱se̱ a tano̱ a be̱ne̱. (Marko 10:23) Nde to̱ na nika, Yesu a kwalane̱ te̱ nde nu moto ná a wane ma mawengisan mande̱ne̱ o longe̱  lao. Ońola nje e? Ońolana Yesu a ta a to̱ndo̱ mo̱. Ponda iwo̱, di si yo̱ki kwalane̱ mokwe̱ Bibe̱l yen ebe ná a we̱le̱ nje eno̱ jokwa o ebolo ońolana di mo̱nge̱le̱ ná a titi be̱be̱ o wana mawengisan ma mapule̱. E yo̱ki no̱ngo̱ pond’a bwaba ná bato ba tukwe bede̱mo babu ba kwaṅ, ná ba bo̱te mot’a peńa. (Kol. 3:9, 10) O pomane̱ te̱ kwalea jombwea di to̱ti, mokwe̱ Bibe̱l pe̱ a me̱nde̱ pomane̱ wana mawengisan. O boli te̱ nika, we nde lee̱ ná o mombwea mo̱.—Mye. 141:5; Min. 27:17.

6. Ońola nje jangame̱nno̱ bolane̱ myuedi mi mabonde̱ jo̱nge̱le̱ la mokwe̱ Bibe̱l e?

⁶ Ye mweńa ná di baise̱ mokwe̱ Bibe̱l nje a mo̱nge̱le̱no̱ jombwea to̱ti diwo̱ te̱nge̱. Ni mbad’a bola e mongwane̱ biso̱ o bia ne̱ni mokwe̱ Bibe̱l a maso̱ṅtane̱no̱ mambo, na o bia nje a dube̱no̱. O boli te̱ nika ponda ye̱se̱, e me̱nde̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o kwalea ońola mambo ma me̱nde̱ be̱ mo̱ ndutu o jemea. Kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! e be̱n myuedi mi mongwane̱ o bia jo̱nge̱le̱ la mokwe̱ Bibe̱l. K’eyembilan, jokwa 04 di be̱n min myuedi: “O mo̱nge̱le̱ ná Yehova a masenga nde ne̱ni ke̱ o mabolane̱ dina lao e?” Jokwa 09 pe̱ di be̱n myuedi ná: “Ońola njika mambo mō̱ o mapulano̱ kane̱ e?” Yen ebe o bebotedi e me̱nde̱ be̱ mokwe̱ Bibe̱l ndutu o jalabe̱ mi myuedi. We ná wongwane̱ mo̱ ke̱ o lee̱ mo̱ ne̱ni dutea bupisane̱ bepasi ba Bibe̱l na maduta me o kalati.

7. Ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ myango ma longe̱ o mbad’a bwam e?

⁷ Mokwe̱ Bibe̱l a mábia te̱ nje angame̱nno̱ bola, bolane̱ myango ma longe̱ o tute̱le̱ mo̱ o ebolo. K’eyembilan, a titi te̱ we̱le̱ jukea o ndongame̱n, we ná o lee̱ mo̱ sinima Yehova ombwedi mba ni maso̱be̱ o edinge̱le̱ e be̱n tema ná “Bata wasa” o jokwa 14. O jita la mokwa me o kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! o me̱nde̱ so̱ myango ka mi o edinge̱le̱ “Ala o njiba” to̱so̱ o edinge̱le̱ “Bata wasa.” * No̱ngo̱ so̱ jangame̱ye̱ ná o si kobisane̱ mokwe̱ Bibe̱l na moto nupe̱pe̱ na ben byala ná “Nun a we̱li te̱ bola nika, ke̱ wa pe̱ we ná o bola nika.” Ese̱le̱ ná mokwe̱ Bibe̱l mo̱me̱ne̱ a kwale nika. O diwengisan, kwalea nde mato̱ti ma mweńa mena mongwane̱ moto sinima e makwaleano̱ o we̱le̱ belēdi ba Bibe̱l o ebolo. K’eyembilan, we ná o kwalea ońola epas’a Bibe̱l ewo̱ to̱ lambo dipe̱pe̱ lena nu moto a bolino̱. Epolo ye̱ne̱ne̱ pe̱ te̱, kika ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ mo̱.

8. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o to̱ndo̱ Yehova e?

⁸ Ongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l na wa o to̱ndo̱ Yehova. Ne̱ni e? Ponda te̱ epolo e me̱ne̱ne̱no̱, wasa ne̱ni bonde̱ bede̱mo ba Yehova. Ongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o je̱ne̱ ná Yehova e nde Loba la bonam nu masue̱le̱ ba bena ba to̱ndi mo̱. (1 Tim. 1:11; Bon. 11:6) Lee̱ mokwe̱ Bibe̱l ná a me̱nde̱ tombwane̱ yete̱na a we̱le̱ nje a mokwano̱ o ebolo, tele̱ye̱ pe̱ mo̱ ná di tombwane̱ di mabonde̱ nde ndolo Yehova a be̱nedino̱ mo̱. (Yes. 48:17, 18) Ndolo mokwe̱ Bibe̱l a be̱nedino̱ Yehova e bati te̱ ńaka, nik’e me̱nde̱ tute̱le̱ mo̱ o wana to̱ njika mawengisan ma mapule̱ o longe̱ lao.—1 Yohane 5:3.

9. Bupisane̱ Marko 10:29, 30 nje ye ná yongwane̱ moto o jemea bo̱lo̱ne̱ mambo mō̱ ná a dubisabe̱ e?

⁹ Ná mokwe̱ Bibe̱l a ńake nate̱n’o dubise̱, angame̱n jemea o bo̱lo̱ne̱ mambo mō̱. Ka  nje te̱ e tano̱ na mot’a m’bwaṅ di kwaledino̱ we̱nge̱, ye ná e pula ná bokwe̱ Bibe̱l bō̱ bemeye o bo̱lo̱ne̱ mabe̱ne̱ mabu. Ponda iwo̱, ye ná e pula ná ba tukwe ebol’abu ya musawedi yete̱na e titi mulatako na bete̱sedi ba Bibe̱l. Ye ná e pula ná bape̱pe̱ bese̱le̱ mako̱m mena ma si to̱ndi Yehova. Bane̱ pe̱ be ná ba cakabe̱ na belongi babu ba mbia bena be si to̱ndi Mboṅ a Yehova. Yesu a kwali ná e me̱nde̱ be̱ bō̱ ndutu o jemea bo̱lo̱ne̱ ma mambo. Nde a kakane̱ ná ba bena ba mabupe̱ mo̱ ba si me̱nde̱ sambwa. Ba me̱nde̱ tombwane̱ mbia munde̱ne̱ ma mudī mu to̱ndi babo̱. (Langa Marko 10:29, 30.) Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o tombwane̱ di jabea la ndo̱n e?

10. Nje myango ma Manuel mi mokwe̱le̱no̱ wa e?

¹⁰ Wasa be̱ diko̱m na mokwe̱ Bibe̱l. Ye mweńa jita ná o lee̱ mokwe̱ Bibe̱l ná o mombwea mo̱ na mbale̱. Ońola nje e? Maka nje Manuel nu maje̱ o Meksiko a kwalino̱. A dia a mo̱nge̱le̱ ponda a tano̱ mokwe̱ Bibe̱l, mo̱ ná: “Ponda te̱, obiana di mokwa, mutombise̱ mba jokwa a ta a baise̱ mba ne̱ni e malano̱. A ta ongwane̱ mba ná na si bwa bo̱ngo̱, nde a bola pe̱ mba epolo o kwalea ońola mambo mape̱pe̱. Nik’e ta e bola mba mbaki ná a mombwea mba na mbale̱.”

11. Njika tombwane̱ bokwe̱ Bibe̱l beno̱ ná ba busane̱ ke̱ ba matombise̱ ponda na biso̱ e?

¹¹ Tombise̱ ponda na bokwe̱ Bibe̱l na wa ka nje te̱ Yesu a tombise̱no̱ ponda na bokwedi bao. (Yohane 3:22) E we̱li te̱ be̱, bele̱ mokwe̱ Bibe̱l ńe o ńake̱ ombo’ango̱ o ńo̱ dibonde la ko̱fi, o da son a lambo, to̱so̱ o jombwa sinima ńa mo̱di ńa JW Elimb’a Bedinge̱dinge̱. Mokwe̱ Bibe̱l a me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ ke̱ o boli nika, tobotobo niponda a me̱ne̱no̱ ná e muso̱lo̱ki ońolana mako̱m mao to̱ belongi bao ba mbia be o bolise̱ ngando i titi mulatako na Betiledi. Kazibwe nu maje̱ o Uganda mo̱ ná: “Noko o bia Yehova jita o pond’a jokwa la Bibe̱l ka nje te̱ nokono̱ pe̱ o bia  mo̱ ke̱ ne o tombise̱ ponda na munasango nu ta nu tombise̱ mba jokwa. Ne̱n ne̱ni Yehova a mombweano̱ baboledi bao, na ne̱ni beno̱ pe̱ bonam. Di longe̱ nde na tano̱ na pula.”

12. Ońola nje jangame̱nno̱ walane̱ bate̱ dikalo be diwengisan o tombise̱ jokwa la Bibe̱l e?

¹² Ala tombise̱ jokwa la Bibe̱l na bate̱ dikalo be diwengisan. Ponda iwo̱, je ná jo̱nge̱le̱ ná e bo̱bi o wala tombise̱ jokwa la Bibe̱l biso̱me̱ne̱ to̱ o wala na mulemlem ma mute̱ dikalo. To̱ e be̱ nde ná bola la nika le ná di wamse̱ biso̱ mambo, mokwe̱ Bibe̱l a me̱nde̱ nde tombwane̱ yete̱na di po̱i na bate̱ dikalo be diwengisan ponda na ponda te̱. Dmitrii nu maje̱ o Moldova mo̱ ná: “Mute̱ dikalo te̱ nu po̱i o jokwa lam a ta a tele̱ye̱ mambo o ńao mbadi ńena ńe diwengisan na nupe̱pe̱. Nika ńongwane̱ mba o je̱ne̱ mbadi jita neno̱ ná na we̱le̱ nje na tano̱ nokwa o ebolo. Na si bo pe̱ to̱ iso̱n jita ponda nukedino̱ o ndongame̱n nged’a boso ońolana na ta na mábia jita la bonasango na bonańango.”

13. Ońola nje jangame̱nno̱ jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o jukea o ndongame̱n e?

¹³ Ongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o jukea o ndongame̱n. Ońola nje e? Ońolana Yehova anedi baboledi bao ná ba ko̱to̱me̱ mwemba; nika ńe nde dongo diwo̱ la jowe̱ lasu. (Bon. 10:24, 25) O mbata nika, bonasango na bonańango asu be nde mbia mwasu ma mudī. Je te̱ o ndongame̱n na babo̱, ye nde biana je nde da da la bwam o ndabo po̱. Wongwane̱ te̱ mokwe̱ Bibe̱l o jukea o ndongame̱n, we nde jongwane̱ mo̱ o po̱ngo̱ tanga la mweńa di malane̱ o dubise̱. Nde ye ná e be̱ mo̱ ndutu o po̱ngo̱ di tanga. Ne̱ni kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! ńeno̱ ná ńongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o buka to̱ njika mitakisan eno̱ ná a be̱ne̱ e?

14. Ne̱ni jeno̱ ná di tute̱le̱ mokwe̱ Bibe̱l o jukea o ndongame̱n e?

¹⁴ Bolane̱ jokwa 10 la kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! o tute̱le̱ mokwe̱ Bibe̱l o jukea o ndongame̱n. Bate̱ dikalo bena ba kwalane̱no̱ ná ba se̱le̱ bolane̱ di jokwa obiana ni kalati e mabusisabe̱ ba tongwe̱le̱ o jongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l o jukea o ndongame̱n. Nde o s’enge̱le̱ ná lo po̱ o jokwa 10 obiana o mabele̱ mokwe̱ Bibe̱l o jukea o ndongame̱n. Pomane̱ bele̱ mo̱ o ndongame̱n yete̱na epolo ye̱ne̱ne̱, o benge pe̱ bola nika ponda na ponda te̱. Bokwe̱ Bibe̱l be̱se̱ ba si be̱n milemlem ma mitakisan. Ońola nika, ombwea ńo̱ng’a mokwe̱ Bibe̱l tobotobo, wombwe pe̱ nga we ná o wanea mo̱ jongwane̱. To̱ nik’e no̱ngo̱ nde pond’a bwaba obiana a mukea o ndongame̱n, o si bo̱bo̱. Be̱ nde we̱lisane̱ na titimbe̱.

15. Njika mambo me ná ma bwese̱ mokwe̱ Bibe̱l bo̱ngo̱ e?

¹⁵ Mo̱ o dia o mo̱nge̱le̱ ne̱ni o tano̱ o bwa son a bo̱ngo̱ o timba Mboṅ a Yehova e? Yen ebe o ta wo̱nge̱le̱ ná o si me̱nde̱ we̱le̱ te̱ dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱ to̱ buńa. To̱so̱ o ta o bwa bo̱ngo̱ ná mbia mo̱ngo̱ to̱ mako̱m mo̱ngo̱ ba me̱nde̱ te̱nge̱ne̱ wa. Ye te̱ nika, we so̱ ná o so̱ṅtane̱ ne̱ni mokwe̱ Bibe̱l a masengano̱. Yesu a kwali ná mambo ka ma me ná ma bwese̱ bato bo̱ngo̱. Nde ome̱le̱ bokwedi bao ná ba s’ese̱le̱ ná bo̱ngo̱ bo bole ná ba si bolea pe̱ Yehova. (Mat. 10:16, 17, 27, 28) Ne̱ni Yesu ongwane̱no̱ bokwedi bao o buka mambo ma bwese̱ babo̱ bo̱ngo̱ e? Ne̱ni pe̱ weno̱ ná wembilane̱ mo̱ e?

16. Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o kwalea ońola dube̱ lao e?

¹⁶ Ongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l son na son o kwalea ońola dube̱ lao. Yen ebe bokwedi  ba Yesu ba bo bo̱ngo̱ ponda a lomno̱ babo̱ o te̱ dikalo. Nde Yesu ongwane̱ babo̱ ponda a kwalane̱no̱ babo̱ owe̱ni te̱ dikalo na njika mwe̱ndi bangame̱nno̱ langwa. (Mat. 10:5-7) Ne̱ni weno̱ ná wembilane̱ Yesu e? Ongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o bia we̱ni eno̱ ná a te̱ dikalo. K’eyembilan, baise̱ mo̱ nga a bi moto ńena belēdi ba Bibe̱l bō̱ beno̱ ná bongwane̱. Ombusa nika, ongwane̱ mo̱ o boṅsane̱ nje eno̱ ná a kwala tongwea na lee̱ mo̱ mbadi ni wam ńa jokwe̱le̱ ni mbale̱. Epolo ye̱ne̱ne̱ te̱, we ná o bolane̱ bedinge̱le̱ be maso̱be̱ o kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! be be̱n tema ná “Moto e ná a baise̱ ná” na “Bato ba makwala ná”. Niponda weno̱ bola nika, lee̱ nde mokwe̱ Bibe̱l tobotobo ne̱ni eno̱ ná a bolane̱ Bibe̱l o bola malabe̱ ma wam na o mbadi ńe muyao.

17. Ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ Mateo 10:19, 20, 29-31 o jongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o lakisane̱ Yehova e?

¹⁷ Ongwane̱ mokwe̱ Bibe̱l o lakisane̱ Yehova. Yesu a boli bokwedi bao mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ ońolana a to̱ndi babo̱. (Langa Mateo 10:19, 20, 29-31.) O̱nge̱le̱ mokwe̱ Bibe̱l ná Yehova a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ mo̱. We ná wongwane̱ mo̱ o lakisane̱ Yehova ke̱ o kane̱ na mo̱ jombwea mambo a te̱se̱no̱ o bupe̱. Franciszek nu maje̱ o Poland mo̱ ná: “Mutombise̱ mba jokwa a ta be̱ a kwalea ońola mambo na te̱se̱no̱ o bupe̱ o mika mao. Ponda ne̱nno̱ ne̱ni Yehova a malabe̱no̱ mika mao, mba pe̱ na botedi nde o kane̱. Ne̱n jongwane̱ la Yehova ponda e pulino̱ ná na kuse wonja o wum’am y’ebolo ya peńa o bwam ná nukeye o ndongame̱n na o jako̱to̱ne̱.”

18. Ne̱ni Yehova a masengano̱ jombwea ebolo yena bate̱ dikalo ba mabolano̱ e?

¹⁸ Yehova a mombwea ba bena ba mokwe̱ Bibe̱l na biso̱ jita. A bi ne̱ni bate̱ dikalo ba mabolano̱ ebolo na ngińa o jongwane̱ bato o sisea mo̱ be̱be̱, a to̱ndi pe̱ babo̱ ońola nika. (Yes. 52:7) To̱ e be̱ nde ná o titi tombise̱ jokwa la Bibe̱l tatan, we te̱ nde ná wongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l o ńaka nate̱n’o dubise̱ ke̱ o madie̱le̱ bate̱ dikalo bape̱pe̱ o mokwa mabu.