Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 24

We ná o busa o malambi ma Satan!

We ná o busa o malambi ma Satan!

“[Busa] o lambi la Satan.”—2 TIM. 2:26.

MWENGE 36 Tata mulema mo̱ngo̱

EBONGOLO *

1. Ońola nje jeno̱ ná di kobisane̱ Satan na mot’a jango e?

MOT’A jango a be̱n nde janda diwo̱, le nde ná a dameye ńama to̱so̱ a bwe mo̱. E ná a bolane̱ ńai na ńai a misomba to̱ malambi, ka nje te mō̱ ńa mako̱m ma Hiob ma lobango a makino̱. (Hiob 18:8-10) Ne̱ni mot’a jango a mabolano̱ ná ńama e ko̱ o lambi lao e? A mase̱le̱ nde jokwa bia ni ńama. O njika bepolo e malano̱ e? Nje e to̱ndino̱ e? Njika lambi eno̱ ná a bolane̱ e? Satan e nde ka nu mot’a jango. A mokwa o bia biso̱. A mano̱ngo̱ ponda o maka we̱ni di malano̱ na nje di to̱ndino̱. Ombusa nika na mo̱ a po̱so̱ so̱ lambi a mo̱nge̱le̱no̱ ná le ná di damea biso̱. Nde, Bibe̱l e mabola biso̱ mbaki ná yete̱na di kwedi o lambi la Satan, je ná di busa oten. E malee̱ pe̱ biso̱ ne̱ni jeno̱ ná di samba ma malambi.

Malambi maba Satan a mabolane̱no̱ bwam me nde kumba na mukubo (Ombwa dongo 2) *

2. Njika malambi maba Satan a mabolane̱no̱ bwam e?

2 Malambi maba Satan a mabolane̱no̱ bwam me nde kumba na mukubo. * Ye we̱nge̱ mimbu jita Satan a matongwe̱le̱no̱ o bolane̱ be bede̱mo ba bobe beba. E nde ka mubwe̱ lono̱n ńena nu malo̱nde̱ lono̱n to̱ nu maputeye̱ mo̱ o lambi lao. (Mye. 91:3) Nde di titi eto̱m o ko̱ o lambi la Satan. Ońola nje e? Ońolana Yehova a bīse̱ biso̱ misomba mao.—2 Kor. 2:11.

Myango ma Bibe̱l mō̱ me ná mongwane̱ biso̱ o samba to̱ o busa o malambi ma Satan (Ombwa dongo 3) *

3. Ońola nje Yehova a we̱le̱no̱ byembilan bō̱ o Bibe̱l e?

3 Mbadi po̱ Yehova a mome̱le̱no̱ biso̱ o bwam ná di sambe lambi la kumba na la mukubo ńe nde ná a langwedi biso̱ nje e po̱yedi baboledi bao bō̱ ba ponda ni tombi. Maka o byembilan di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ ná Satan a we̱li o kwese̱ nate̱na ba bena ba boledi Yehova pond’a bwaba. Mo̱ nik’e mapula nde kwala ná di titi ná di samba ma malambi e? Tomtom. Yehova a boli nde ná be byembilan be tilabe̱ o Bibe̱l “o be̱ biso̱ jome̱le̱.” (1 Kor. 10:11) A bi ná be byembilan be ná bokwe̱le̱ biso̱, na ná be pe̱ ná bongwane̱ biso̱ o samba malambi ma Satan.

LAMBI LA KUMBA

Ombwa dongo 4

4. Nje ye ná e po̱ye̱ biso̱ yete̱na je kumba e?

4 Ńo̱ng’a Satan ńe nde ná di be̱ kumba. A bi ná je te̱ kumba di mabe̱ nde ka mo̱, na biso̱ di bo̱lo̱ne̱ longe̱ la bwindea. (Min. 16:18) Ońola nika nde Paulo a bolino̱ jome̱le̱ ná moto e ná “a lombitane̱, nde a kusa mbako a Satan.” (1 Tim. 3:6, 7) Nika ńe ná e po̱ye̱ biso̱ be̱se̱, e be̱ ná je o bolea Yehova etum a mimbu to̱ ke̱m.

5. Bupisane̱ Mulangwedi 7:16, 20, ne̱ni moto eno̱ ná a lee̱ ná e kumba e?

5 Bato bena be kumba ba mawasa nde bwam ba babo̱me̱ne̱. Satan a mapula ná jombweye nde biso̱me̱ne̱ seto̱ Yehova, tobotobo ke̱ di be̱n mitakisan. K’eyembilan, mo̱ moto a bake̱le̱ wa ońola lambo o si bolino̱ e? To̱so̱ moto a bolane̱ wa lambo la bobe e? Satan a me̱nde̱ to̱ndo̱ ná o lingane̱ Yehova to̱so̱ bonaso̱ngo̱. A mapula pe̱ nde ná o po̱ngulane̱ mambo ka nje te̱ wa o mo̱nge̱le̱no̱, o mulopo ná o bupe̱ bete̱sedi bena Yehova a bolino̱ wa o Eyal’ao.—Langa Mulangwedi 7:16, 20.

6. Nje myango ma munańango mō̱ ńe o Holande mi mokwe̱le̱ wa e?

6 Maka nje e po̱yedi munańango mō̱ o Holande ńena mawuse̱ ma bane̱ ma tano̱ ma lingise̱ jita. A si ta pe̱ a pula be̱ na babo̱. Mo ná: “Na si ta pe̱ na sisea bane̱ be̱be̱, na si ta pe̱ to̱ na pula lakise̱ babo̱. Na mba na langwea mom’am ná jale o mwemba mupe̱pe̱.” Ombusa ponda, nu munańango ombo sinima ńa JW Elimb’a Bedinge̱dinge̱ ńa mo̱di ma So̱ṅe̱ 2016. Ni sinima e mabola mome̱le̱ mō̱ ma ne̱ni lembe̱ mawuse̱ ma bane̱. Nu munańango mo̱ ná: “Na so̱ṅtane̱ ná nangame̱n be̱ mbale̱ na mbame̱ne̱ na be̱ne̱ pe̱ sibise̱ la ńolo o jemba mawuse̱ mam, o mulopo ma wasa tukwa bonasango na bonańango ba mwemba mam. Nje e kwalabe̱ o ni sinima yongwane̱ mba o soke̱ mo̱nge̱le̱ mam omo̱ń a Yehova na omo̱ń a doi lao la byanedi.” Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? We te̱ o lembe̱ mitakisan, soke̱ nde mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ omo̱ń a Yehova. So̱so̱me̱ye̱ mo̱ ná ongwane̱ wa o je̱ne̱ bane̱ ka nje te̱ mo̱ a me̱ne̱no̱ babo̱. Sango ango̱ ńe o mo̱ń a me̱ne̱ mawuse̱ mabu; nde a le̱le̱m o lakise̱ babo̱. A mapula pe̱ ná wa pe̱ o bole mulemlem.—1 Yohane 4:20.

Ombwa dongo 7

7. Nje e po̱yedi kiṅe̱ Usia e?

7 Kumba e tute̱le̱ Usia, kiṅ’a Yuda, o banga senga malea na o bola lambo a si tano̱ angame̱n bola. Usia a boli jita la mambo ma bwam. A we̱li o buka jita la milo̱ṅ ma bila, a longa mindi jita, a be̱ne̱ pe̱ myonda jita. “Loba a ta a namse̱ mo̱.” (2 Mya. 26:3-7, 10) Bibe̱l e makwala ná: “Nde a timbino̱ ngińa, na mulema mao mu londome̱ye̱ na kumba ńai ni lenedi mo̱ dibumbe.” Yehova a ta anea ná prisi buka te̱ nde yangame̱n dise̱ benumba o tempe̱l. Nde kiṅe̱ Usia ingedi o tempe̱l na mo̱ a dise̱ benumba, lambo lena a si tano̱ a be̱ne̱ bwam o bola. Nik’e si bwese̱ Yehova muńe̱nge̱, na mo̱ a ko̱kise̱ nu mot’a kumba na mulo̱ngo̱. Usia a bou so̱ nde mulo̱ngo̱ nate̱na o kwed’ao.—2 Mya. 26:16-21.

8. Bupisane̱ 1 Korinto 4:6, 7, ne̱ni jeno̱ ná di samba kumba e?

8 Mo̱ biso̱ pe̱ je ná di ko̱ o lambi la kumba kapo̱ ka Usia e? Jombweye eyembilan a José. A ta a be̱ne̱ ebol’a musawedi ya bwam nde a be̱ pe̱ mutudu ba mabolano̱ edube o mwemba. A ta a tombise̱ bekwali o mako̱to̱ne̱ mande̱ne̱ na masadi, baboledi b’ebondo ba ta pe̱ ba baise̱ mo̱ malea ponda na ponda te̱. José mo̱ ná: “Nde na ta nde na lakisane̱ bia lam la bola na dibie̱ lam la longe̱. Na si ta na wasa jongwane̱ la Yehova. Na ta nde no̱nge̱le̱ ná ne ngińa, na si ta so̱ na sengane̱ mome̱le̱ na malea ma Yehova.” José a boli diwuse̱ dinde̱ne̱ na mo̱ a pangabe̱. Nika ńe we̱nge̱ jita la mimbu a timbino̱ o bebokedi. Tatan a makwala ná: “Yehova okwe̱le̱ mba ná nje ye mweńa, e titi beto̱ti, nde bola la nje a mabaise̱no̱ biso̱.” Di si dimbea ná e be̱ to̱ nje di bino̱ bola to̱ mo̱me̱ne̱ njika m’bē̱ di be̱nno̱ o mwemba, me̱se̱ ma mawa nde na Yehova. (Langa 1 Korinto 4:6, 7.) Je te̱ kumba Yehova a si me̱nde̱ bolane̱ biso̱.

LAMBI LA MUKUBO

Ombwa dongo 9

9. Nje mukubo mu tute̱le̱no̱ Satan na Eva o bola e?

9 Di makwalea te̱ ońola mukubo, mot’a boso di mo̱nge̱le̱no̱ e nde Satan Diabolo. Ponda a tano̱ angel a Yehova, Satan a ta a be̱ne̱ beto̱ti jita. Nde a puli be̱ne̱ buka nika. A puli ná bowe̱ mo̱, nde ke̱ Yehova mo̱me̱ne̱ nde bangame̱nno̱ o jowe̱. Satan a mapula nde ná di be̱ ka mo̱, ońola nika a makeka so̱ bola ná di si bwane̱ nje di be̱nno̱ muńe̱nge̱. Nged’a boso a bolino̱ nika, e ta nde ponda a kwalisane̱no̱ Eva. Yehova a ta a bola Eva na mom’ao da njoasoa—ba ta wonja o da “bepuma ba myele mye̱se̱ mye o mōnda” o sumo te̱ bwele bō̱. (Bbot. 2:16) Nde Satan a wo̱ndi Eva, a tute̱le̱ mo̱ ná o̱nge̱le̱ ná angame̱n da epum’a bo bwele. Eva a si bwane̱ pe̱ so̱ nje a tano̱ a be̱ne̱ muńe̱nge̱; na mo̱ a pula be̱ne̱ buka nika. Di bi nje e timbi tombe̱. Eva a boli bobe na mo̱ a wo̱.—Bbot. 3:6, 19.

Ombwa dongo 10

10. Ne̱ni kiṅe̱ David a kwedino̱ o lambi la mukubo e?

10 Mukobo mu boli ná kiṅe̱ David a dimbeye nje ye̱se̱ Yehova a bolino̱. Yehova a ta a bola mo̱ m’bwaṅ, edube na bebukedi omo̱ń a jita la basingedi bao. David embi ná mabea ma Loba me ‘jita bwambi.’ (Mye. 40:6) Nde ponda po̱ e po̱i ńena David a dimbedino̱ nje Yehova a tano̱ a bola mo̱. A si ta pe̱ a bwane̱ nje a tano̱ a be̱ne̱ muńe̱nge̱; na mo̱ a pula be̱ne̱ buka nika. To̱ná David a tano̱ a be̱ne̱ bito jita, a puli o be̱ne̱ munj’a moto nupe̱pe̱. Nu muto a ta nde Batseba, mom’ao pe̱ a ta nde Uria mot’a Bonahet. Mukobo ma David mu tute̱le̱ mo̱ o lata na Batseba, na mo̱ a no̱ngo̱ deme̱. O sumo te̱ ná David a wite̱ musonje na Batseba, a boli lambo dipe̱pe̱ di ta bobe buka nika, a boli ná Uria a bwabe̱. (2 Sam. 11:2-15) Nje David o̱nge̱le̱no̱ e? Ná Yehova a titi ná e̱ne̱ mo̱ e? Nu muboled’a Yehova ńa jemea a timbi o be̱ mukubo na nika e wanea mo̱ betune̱ bende̱ne̱. Nje ye bwam ye nde ná David a timbi jemba diwuse̱ lao, na mo̱ ate̱le̱. Ye̱ke̱i te̱ a bo muńe̱nge̱ jita ná Yehova a lakise̱ mo̱.—2 Sam. 12:7-13.

11. Bupisane̱ Efeso 5:3, 4, nje ye ná yongwane̱ biso̱ o janane̱ mukobo e?

11 Nje eyembilan a David e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Ná je ná janane̱ mukubo yete̱na di bengi timbise̱le̱ Yehova masoma ońola nje ye̱se̱ a bolino̱ biso̱. (Langa Efeso 5:3, 4.) Jangame̱n bwane̱ nje di be̱nno̱ muńe̱nge̱. Di mokwa te̱ Bibe̱l na bato, jangame̱n jokwe̱le̱ babo̱ o dutea jombwea lambo diwo̱ la bwam Yehova a boledino̱ babo̱, na timbise̱le̱ pe̱ masoma ońola nika. Moto a boli te̱ nika buńa te̱, ke̱ o su la woki, a kane̱ ońola mambo samba. (1 Tes. 5:18) Mo̱ wa pe̱ o mabola nika e? O dutedi te̱ jombwea nje ye̱se̱ Yehova a boledino̱ wa, nik’e me̱nde̱ bola ná o timbise̱le̱ mo̱ masoma. Bola la nika pe̱ di me̱nde̱ jongwane̱ wa o bwane̱ nje o be̱nno̱ muńe̱nge̱. We pe̱ te̱ muńe̱nge̱ na nje o be̱nno̱, o si me̱nde̱ ko̱ o lambi la mukubo.

Ombwa dongo 12

12. Nje mukubo mu tute̱le̱no̱ Yuda Iskariot o bola e?

12 Mukubo mu tute̱le̱ Yuda o jandise̱ Yesu. O Bebotedi, a si ta mot’a bobe. (Lukas 6:13, 16) Yesu a ta na a po̱so̱ mo̱ ka ńamuloloma. A ta a lakisane̱ mo̱, ońola nika nde a bake̱no̱ Yuda elimb’a mo̱ni. Yesu na bamuloloma ba ta ba bolane̱ mu mo̱ni ońola ebol’abu ya dikalo. Mu mo̱ni mu ta nde ka mabea ma wonja ma mabolabe̱ ońola ebol’a dikalo o wase ńe̱se̱ o nin we̱nge̱. Nde ombusa ponda, Yuda a botedi o jiba mo̱ni, to̱ná Yesu a tano̱ a bola babo̱ mome̱le̱ jombwea mukubo. (Marko 7:22, 23; Lukas 11:39; 12:15) Yuda a si bupe̱ ma mome̱le̱.

13. Njika ponda mukubo ma Yuda mu botedino̱ o je̱ne̱ne̱ e?

13 Mukubo ma Yuda mu botedi nde o je̱ne̱ne̱ ponda to̱ ininga obiana Yesu a mabwabe̱. Buńa bō̱, Yesu na bokwedi bao, name̱ne̱ pe̱ na Maria na munańango Marta, ba ta ba belabe̱ o da ombo’a Simon mot’a mulo̱ngo̱. Ke̱ be o da, na Maria a te̱me̱, a koma jo̱ki la mususedi munde̱ne̱ o mulopo ma Yesu. Yuda na bane̱ bokwedi ba lingi jita. Yen ebe bane̱ bokwedi bo̱nge̱le̱ nde ná mu mo̱ni mwe ná mongwane̱ ońola ebol’a dikalo. Nde mo̱nge̱le̱ ma Yuda ma ta diwengisan. A “ta nde mot’a jiba,” a ta pe̱ nde a pula jiba mo̱ni o elimbi. Ombusa ponda, mukubo mu tute̱le̱ Yuda o jandise̱ Yesu ońola mususedi ma mukom.—Yohane 12:2-6; Mat. 26:6-16; Lukas 22:3-6.

14. Ne̱ni babaedi bō̱ ba we̱le̱no̱ malea ma Lukas 16:13 o ebolo e?

14 Yesu a kwalane̱ bokwedi bao nin mbal’a dibongo ná: “Lo titi ná lo bolea Loba nde lo bolea pe̱ bema ba wase.” (Langa Lukas 16:13.) Nik’e dia pe̱ mbale̱. Jombweye ne̱ni babaedi bō̱ o Romania bese̱le̱no̱ ná byala ba Yesu be die̱le̱ babo̱. Ba boli babo̱ ebolo ońola pambo a ponda po̱ o mundi munde̱ne̱ mō̱. Ba makwala ná: “Di ta di be̱ne̱ eto̱m o bank yena di tano̱ jangame̱n sawa, di se̱le̱ so̱ nde jo̱nge̱le̱ ná y’ebolo ye nde bonam ba Yehova.” Nde lambi di ta wa. Y’ebolo e wusa takise̱ ebol’abu ya Yehova. Ombusa babo̱ langa mulopo ma jokwa mu busi o Njongo a Betatedi ńa Fre̱nsi ńa 15 ma Dingindi 2008 mu ta mu be̱ne̱ tema ná “Demeurons fidèles le coeur unifié”, ba no̱ngi bedomsedi babu. Ba makwala ná: “Jala te̱ o ekombo epe̱pe̱ ońolana di mapula bata be̱ne̱ mo̱ni, ke̱ di titi we̱le̱ mulatako masu na Yehova o epol’a boso. Di ta mbaki ná mulatako masu na Yehova mu me̱nde̱ taka.” Ba bangi so̱ y’ebolo. Nje e timbi tombe̱ e? Mome a timbi kusa ebolo o ekombo abu yena e mongwane̱ babo̱ o londise̱ ńo̱ng’abu. Muto mo̱ ná: “Dia la Yehova di titi esungu to̱ buńa.” Ba babaedi be bonam ońolana bese̱le̱ ná Yehova nde aneye babo̱ seto̱ mo̱ni.

SAMBA MALAMBI MA SATAN

15. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná je ná di busa o malambi ma Satan e?

15 Nje jeno̱ ná di bola yete̱na di kwedi o lambi la kumba to̱ la mukubo e? Je ná di busa oten! Paulo a kwali ná ba bena ba ‘kwe̱be̱ m’boa na’ Satan be ná a busa o lambi lao. (2 Tim. 2:26) Nika nde e timbino̱ tomba na David. A sengane̱ mome̱le̱ ma Natan, ate̱le̱, na mo̱ a po̱ngulane̱ mulatako mao na Yehova. Di si dimbea to̱ buńa ná Yehova e ngińa buka Satan. Di kasi so̱ te̱ jongwane̱ la Yehova, je ná di busa o to̱ njika lambi la Satan.

16. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o samba malambi ma Satan e?

16 Nde ye bwam o samba malambi ma Satan, buka ná di mase̱le̱ ko̱ oten nde e pula ná di buse oten ombusa ponda. Je nde ná di bola nika buka te̱ na jongwane̱ la Loba. Nde di s’o̱nge̱le̱ ná je ngińa jita o dikala lena di titino̱ ná di be̱ kumba to̱ mukubo! Nate̱na bato bena ba boledi Yehova pond’a bwaba ba timbi be̱ kumba to̱ mukubo. So̱so̱me̱ye̱ so̱ Yehova buńa te̱ ná ongwane̱ wa o je̱ne̱ nga be bede̱mo ba bobe beba be o botea die̱le̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ na beboledi bo̱ngo̱. (Mye. 139:23, 24) Bola me̱se̱ ná o si be̱ kumba to̱ mukubo!

17. Son a ponda, nje e me̱nde̱ po̱ye̱ Satan, mute̱nge̱ne̱ biso̱ e?

17 Ye we̱nge̱ lokoli la mimbu Satan eno̱ mot’a jango. Nde son a ponda a me̱nde̱ we̱le̱be̱ o beboa, ombusa nika a ńamsabe̱. (Bbī. 20:1-3, 10) Je o jenge̱le̱ bo buńa n’ebabad’a ńo̱ngi. Nde obiana bo mapo̱, di no̱nge jangame̱ye̱ na malambi ma Satan. Di bole me̱se̱ ná di si be̱ kumba to̱ mukubo. Di no̱nge so̱ bedomsedi ba ‘jeka Satan, nde a mańa biso̱ mīla.’—Yak. 4:7.

MWENGE 127 Njika pat’a moto nangame̱nno̱ o be̱

^ par. 5 Satan e nde ka mot’a jango nunde̱ne̱. A makeka o putea biso̱, e be̱ ná je o bolea Yehova etum a ponda to̱ ke̱m. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni Satan a mabolane̱no̱ kumba na mukobo o ńamse̱ mulatako masu na Loba. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ byembilan ba baboledi ba Yehova ba jemea bena ba kwedi o lambi la kumba na la mukobo, di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di samba ma malambi.

^ par. 2 BETELEDI BA BYALA: O din jokwa, kumba, nika ńe nde jo̱nge̱le̱ moto a be̱nno̱ ná a buki nupe̱pe̱, mukobo pe̱, nika ńe nde ńo̱ng’a be̱ne̱ mo̱ni, ngińa, mulatako ma mome na muto to̱ mambo mape̱pe̱ ka man buka nje yangame̱n.

^ par. 53 BETELEDI BA MADUTA: Kumba ńe o bola ná munasango mō̱ a bange senga malea ma dibie̱. Munańango mō̱ nu mábe̱ne̱ mambo jita a mapula pe̱te̱ be̱ne̱.

^ par. 55 BETELEDI BA MADUTA: Mun’a Loba mō̱ ńa mudī na kiṅe̱ Usia ba kwedi o lambi la kumba. Mukubo mu boli ná Eva a de epuma a si tano̱ angame̱n da, David a wite̱ musonje na Batseba, Yuda pe̱ ibe mo̱ni.