1. Nje jangame̱nno̱ bola ná jongisabe̱ o buńa ba Yehova e?

 BIBE̱L e makwalea te̱ ońola “buńa ba Yehova,” nika ńe nde ponda ńena Yehova a mańamse̱no̱ basingedi bao, a sunga pe̱ baboledi bao. O mińa mi tombi, Yehova a ko̱kise̱ matumba mō̱. (Yes. 13:1, 6; Hes. 13:5; Sef. 1:8) O nin pond’asu, buńa ba Yehova bo mabotea nde ponda badiedi ba wase ba me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ Babilon ninde̱ne̱, bo mabo̱ pe̱ nde na bila ba Armagedon. Ná jongisabe̱ bo “buńa,” tatan nde jangame̱nno̱ boṅsane̱. Yesu a lee̱ ná e mapula ná ‘jangame̱ye̱’ ońola ndenge̱ ninde̱ne̱, nje e malee̱ ná nika ńe nde lambo jangame̱nno̱ benga bola.—Mat. 24:21; Lukas 12:40.

2. Njika tombwane̱ jeno̱ ná di busane̱ o 1 Tesalonika e?

² O leta lao laboso a tiledino̱ mwemba ma Tesalonika, ńamuloloma Paulo a bolane̱ byembilan jita o jongwane̱ kriste̱n ná i be̱ be̱be̱ ońola buńa bonde̱ne̱ ba bekaisedi ba Yehova. Paulo a ta a bia ná buńa ba Yehova bo si me̱nde̱ po̱ dibokime̱ne̱. (2 Tes. 2:1-3) Nde ome̱le̱ bonasango ao o boṅsane̱ ońola bo buńa biana bo ta nde bangame̱n po̱ kie̱le̱, jome̱le̱ lao di mombwea pe̱ biso̱. Jombweye beteledi a bolino̱ jombwea: (1) mbadi buńa ba Yehova bo me̱nde̱no̱ po̱, (2) ba nja ba si me̱nde̱ jongisabe̱ bo buńa, na (3) ne̱ni jeno̱ ná di boṅsane̱ ná jongisabe̱.

3. Ne̱ni buńa ba Yehova bo mapo̱no̱ ka mwibedi o bulu e? (Ombwa pe̱ duta.)

³ “Ka mwibedi o bulu.” (1 Tes. 5:2) Yen eyembilan nde ye yaboso oteten a be belalo Paulo a bolane̱no̱ o kwalea ońola mbadi buńa ba Yehova bo mapo̱no̱. Bato ba jiba ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ nde o po̱ jibane̱ bato bulu o ponda ban ba si menge̱le̱no̱ babo̱, ba mabola pe̱ nika na musunga mwe̱se̱.  Buńa ba Yehova pe̱ bo me̱nde̱ nde po̱ o mbad’epańpań, ponda bato jita ba titino̱ jenge̱le̱ mo̱. Mambo ma me̱nde̱ pomane̱ tomba ńai ńena nik’e me̱nde̱no̱ ńakisane̱ nate̱na kriste̱n ya mbale̱ yen ebe. Nde diwengisan na babobe, biso̱ di si me̱nde̱ ńamsabe̱.

4. O njika mbadi buńa ba Yehova bweno̱ ka ses’a yadi e?

⁴ “Ka ses’a yadi e mapo̱ye̱no̱ mut’a deme̱.” (1 Tes. 5:3) Mut’a deme̱ a titi ná a bia ná te̱ite̱i njika ponda ses’a yadi e me̱nde̱no̱ jalea mo̱. Nde, e mbaki ná nik’e me̱nde̱ bolane̱. Ni ponda e po̱i te̱, ses’a yadi e malea muto o mbad’epańpań, ńe ngińa jita, a titi pe̱ to̱ ná a samba mo̱. To̱ biso̱ pe̱ di si bi njika buńa na ponda buńa ba Yehova bo me̱nde̱no̱ botea. Nde je mbaki ná bwe o po̱, na ná beko̱kisedi ba Loba be me̱nde̱ ko̱ye̱ babobe o mbad’epańpań, ba si me̱nde̱ pe̱ to̱ samba mo̱.

5. O njika mbadi ndenge̱ ninde̱ne̱ ńeno̱ ka mesanedi e?

⁵ Ka mesanedi ma idiba. O eyembilan ao e londe̱ belalo, Paulo a kwaledi pe̱te̱ ońola bibedi ba mapo̱ bulu. Nde nin ngedi e me̱ne̱n biana Paulo e nde kobisane̱ buńa ba Yehova na mesanedi ma idiba. (1 Tes. 5:4) Bato ba jiba bena ba mapo̱ bulu be ná ba s’e̱ne̱ ná ponda ńe o tomba. Buńa bwe ná bwese̱le̱ esibe̱ babo̱ bia, nde ba sambwa. Mulemlem pe̱ nde ndenge̱ ninde̱ne̱ e me̱nde̱no̱ sambwe̱le̱ ba bena, kapo̱ ka bibedi, ba mabenga ja o mwititi ebanja ba mabola mambo Loba a si do̱lisanno̱. Diwengisan na babo̱, je ná di be̱ be̱be̱ ke̱ di si mabola mambo Yehova a singe̱no̱ na ke̱ di mabola “ńai a bwam ye̱se̱ na te̱me̱ la sim na mbale̱.” (Efe. 5:8-12) Ombusa nika, Paulo a bolane̱ byembilan beba o kwalea ońola ba bena ba si me̱nde̱ jongisabe̱ bo buńa.

6. O njika mbadi bato jita beno̱ o ko̱ iyo̱ e? (1 Tesalonika 5:6, 7)

⁶ “Ba bena ba mako̱ iyo̱.” (Langa 1 Tesalonika 5:6, 7.) Paulo a kobisane̱ ba bena ba si me̱nde̱ jongisabe̱ o buńa ba Yehova na bato bena ba mako̱ iyo̱. Ba si bi nje e matombe̱ ombasan mabu, ba si me̱ne̱ pe̱ to̱ ne̱ni ponda e matombano̱. Ba si maso̱ṅtane̱ so̱ njika ponda mambo ma mweńa ma matombano̱, ba titi pe̱ to̱ ná ba bola to̱ lambo ońola nika. Jita o nin we̱nge̱ be o ko̱ iyo̱ o mbad’a mudī. (Rom. 11:8) Ba si madube̱ ná mambo me o bolane̱ ma malee̱ ná jā nde o “mińa misukan” na ná ndenge̱ ninde̱ne̱ e mala botea son a ponda. Ponda mambo mande̱ne̱ ma mabolane̱no̱ o wase, bato bō̱ ba mabotea lambe̱ye̱ mwe̱ndi masu toi. Nde jita ba matimba nde o iyo̱ o mulopo ma ja epe̱ńe̱. To̱ ba bena ba dube̱ ná buńa ba muka bo me̱nde̱ be̱, ba mo̱nge̱le̱ nde ná bo buńa bo dia bo po̱ti jita. (2 Pet. 3:3, 4) Nde biso̱ di bi ná buńa te̱ bo matombe̱ bo mabola biso̱ njo̱m o benga ja epe̱ńe̱.

7. O njika mbadi bato malinga ma Loba ma me̱nde̱no̱ ko̱ye̱ beno̱ ka bato ba so̱ki e?

⁷ “Ba ba maso̱ke̱.” Ńamuloloma Paulo a kobisane̱ bato bena Loba a me̱nde̱no̱ ńamse̱ na baso̱kedi. Bato bena ba so̱ki be muńo̱ngo̱ o bola mambo, ba si mano̱ngo̱ pe̱ to̱ bedomsedi ba bwam. Mulemlem pe̱ nde babobe ba mabangano̱ senga mome̱le̱ ma Loba. Ba mapo̱so̱ nde ngea ńena ni malane̱ babo̱ o dibumbe̱. Nde kriste̱n mo̱ i kusi jome̱le̱ ná i be̱ peńa na ye̱ne̱. (1 Tes. 5:6) Mubied’a Bibe̱l mō̱ a kwali ná moto ńena ńe ye̱ne̱ e pī, a si masoasoane̱, a madutea pe̱ bwam ńai eno̱ ná a no̱ngo̱ bedomsedi be te̱nge̱n. Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ pī, di s’angame̱nno̱ pe̱ to̱ soa e? Ońolana nik’e meka ná di si so̱lise̱ biso̱me̱ne̱ o bekwali ba politik to̱ o bekwali bepe̱pe̱ ba nin wase. Mińakisan o no̱ngo̱ dongo o be bekwali mi me̱nde̱ bata etum te̱ buńa ba Yehova bweno̱ sisea. Nde e si mapula ná di no̱nge mutaka jombwea ne̱ni di me̱nde̱no̱ bolea. Mudī ma Loba mwe ná mongwane̱ biso̱ ná di be̱ pī, di si soa, di no̱nge pe̱ bedomsedi ba bwam.—Lukas 12:11, 12.

8. Njik’eyembilan 1 Tesalonika 5:8 e mabolane̱no̱ o lee̱ bede̱mo be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ peńa na ye̱ne̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁸ “Di bo̱te ngut’a bwanga . . . na mbidi.” Paulo a kobisane̱ nde biso̱ na sonja ye be̱be̱ ońola bwemba na yena i bo̱ti pe̱ bewesan babu ba bila. (Langa 1 Tesalonika 5:8.) Sonja ńangame̱n be̱ be̱be̱ ońola bwemba ponda ye̱se̱. Nika pe̱ nde yeno̱ na biso̱. Di mabe̱ be̱be̱ ońola buńa ba Yehova ke̱ di bo̱ti ngut’a bwanga ńa jemea na ndolo, na mbidi ma dipita. Be bede̱mo be ná bongwane̱ biso̱ jita.

9. Ne̱ni dube̱ lasu di matatano̱ biso̱ e?

⁹ Ngut’a bwanga e matata mulema ma sonja. Dube̱ na ndolo ba matata mulema masu o mbad’a mudī. Be bede̱mo be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o benga bolea Loba na o bupe̱ Yesu. Dube̱ di mabola biso̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ bowe̱n ońolana di mapulise̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. (Bon. 11:6) Dube̱ di me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o benga be̱ jemea na Mudied’asu Yesu, to̱ e be̱ nde owas’a mitakisan. Je ná jouse̱ dube̱ lasu ná di we̱le̱ lembe̱ mitakisan ke̱ jombwedi byembilan ba bato̱ bō̱ o nin we̱nge̱, bena ba bengi be̱ jemea to̱ na mitakisan to̱ pas’a bekusedi. Je pe̱ ná di  samba lambi la to̱ndo̱ la bema ke̱ jembilane̱ ba bena ba wamse̱ longe̱ labu ná ba we̱le̱ Janea la Loba o epol’a boso. b

10. Ne̱ni ndolo di be̱nedino̱ Loba na bato bape̱pe̱ e mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ titimbe̱ e?

¹⁰ Ná di be̱ peńa na ye̱ne̱, ndolo pe̱ ńe mweńa jita. (Mat. 22:37-39) Ndolo di be̱nedino̱ Loba e mongwane̱ biso̱ o benga te̱ dikalo, to̱ e be̱ nde ná nika ńe ná e wanea biso̱ mitakisan. (2 Tim. 1:7, 8) Kana di to̱ndino̱ pe̱ ba bena ba si maboleye̱ Yehova, di mate̱ dikalo o mōnda masu esibe̱ wo̱lo̱, di mate̱ pe̱ dikalo tongwea na telefon na maleta. Di si mabo̱lo̱ne̱ dipita ná buńa bō̱ bato ba me̱nde̱ tukwa, ba botea bola nje e te̱nge̱n.—Hes. 18:27, 28.

11. Ne̱ni ndolo di be̱nedino̱ bonasango na bonańango asu e mongwane̱no̱ biso̱ e? (1 Tesalonika 5:11)

¹¹ Di to̱ndi pe̱ bonasango na bonańango asu. Di malee̱le̱ ni ndolo ke̱ di ‘momane̱le̱ na longisane̱ mō̱ na nune̱.’ (Langa 1 Tesalonika 5:11.) Kapo̱ ka sonja i mane̱ bwemba mwemba, di momane̱le̱ mō̱ na nune̱. O pond’a bila ye ná e po̱ ná sonja po̱ e sengise̱ mwenj’ao sese, nde to̱ buńa e si me̱nde̱ bola nika na m’boṅsan. Mulemlem pe̱ nde di si me̱nde̱no̱ sengise̱ bonasango asu sese na m’boṅsan to̱ buńa, to̱ timbise̱le̱ bobe ońola bobe. (1 Tes. 5:13, 15) Di malee̱le̱ pe̱ ná di to̱ndi bonasango asu ke̱ di mabola ba ba madie̱le̱ mwemba edube. (1 Tes. 5:12) Ponda Paulo a tiledino̱ mwemba ma Tesalonika, mu si ta to̱ mu mábe̱ne̱ mbu mō̱. Yen ebe bonasango bena ba ta ba die̱le̱ mu mwemba ba si ta ba májoa o mbad’a mudī, ba ta pe̱ ba po̱ngo̱ mawuse̱. Nde to̱ na nika, ba ta te̱ nde bangame̱n kusa edube. Ponda di me̱nde̱no̱ bata sisea na ndenge̱ ninde̱ne̱, yen ebe di me̱nde̱ nde kusa bediedi na batudu basu buka te̱. Pondapo̱ di si me̱nde̱ pe̱ kusa bediedi be mawe̱ na mulopo m’ebolo na Bete̱l; ye so̱ mweńa ná jokwe o to̱ndo̱ batudu basu na bola pe̱ babo̱ edube tatan. E be̱ to̱ ne̱ni mambo ma me̱nde̱no̱ tomba, di be̱ ye̱ne̱, di s’ombwa mawuse̱ mabu, di benge nde be̱ mbaki ná Yehova e o bolane̱ Kristo o die̱le̱ ban bome ba jemea.

12. Ne̱ni dipita lasu di matatano̱ mo̱nge̱le̱ masu e?

 ¹² Ka nje te̱ mbidi mu matatano̱ mulopo ma sonj’a bila, mulemlem pe̱ nde dipita di be̱nno̱ ná di me̱nde̱ jongisabe̱ di matatano̱ mo̱nge̱le̱ masu. Di be̱n te̱ dube̱ lou, di memba ná nje nin wase e be̱nno̱ ye nde ewolo. (Fil. 3:8) Dipita lasu di mabola ná di be̱ pī, di si soa pe̱ to̱. Myango ma Wallace na Laurinda bena ba maboleye̱ o Afrika mi malee̱ nika. O pambo a ponda ńa woki ilalo, mō̱ ńabu te̱ a bo̱lo̱ne̱ muyed’ao mō̱. Kana diboa la Corona di tano̱ ngińa, ba si we̱li timba o ekombo abu ná ba be̱ na mbia mabu. Wallace a tili ná: “Dipita la bepumbwedi di mongwane̱ mba o je̱ne̱ babo̱, seto̱ ka nje te̱ ba tano̱ obiana ba mawo̱, nde ka nje te̱ ba me̱nde̱no̱ be̱ o was’a peńa. Di dipita di malo̱ko̱ mba ponda te̱ mo̱nge̱le̱ ma pungwedino̱ mba to̱ ke̱ ne o je̱ne̱ biana ne muso̱lo̱ki.”

13. Nje jeno̱ ná di bola ná di kuse mudī musangi e?

¹³ “Lo si dimse̱ mudī.” (1 Tes. 5:19) Paulo a kobisane̱ mudī musangi na wea ye oteten asu. Di be̱n te̱ mudī ma Loba, di mabola nje e te̱nge̱n na ko̱di na bokenju, di mabe̱ pe̱ ngiń’ebolo ońola Yehova. (Rom. 12:11) Nje jeno̱ ná di bola ná di kuse mudī musangi e? Je ná di kane̱ ná di kuse mo̱, jokwa Eyal’a Loba, di be̱ pe̱ elong’a bebokedi bao bena be madiabe̱le̱ na mu mudī. Bola la nika di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o sa “bepuma ba mudī.”—Gal. 5:22, 23.

14. Nje di s’angame̱nno̱ bola yete̱na di mapula benga kusa mudī ma Loba e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁴ Loba a boli te̱ biso̱ mudī musangi, jangame̱n bola me̱se̱ ná di “si dimse̱” mo̱. Buka te̱ ba bena ba mabole̱ me̱se̱ o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ me bosangi na bedangwedi ba bwam nde ba makusane̱ Loba mudī mao musangi. A si me̱nde̱ tika bola biso̱ mudī mao yete̱na di botedi o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma mbindo na bola pe̱ mambo ma matute̱le̱no̱ biso̱ o bola. (1 Tes. 4:7, 8) Ná di benge kusa mudī musangi, di s’angame̱n pe̱ to̱ “yaṅa to̱po̱ la bedinge̱.” (1 Tes. 5:20) O yen epasi eyala ná “bedinge̱” nika ńe nde mye̱ndi me̱se̱ mena mi mawe̱ na mudī ma Yehova, name̱ne̱ pe̱ na mi mena mi  mombweye̱ buńa ba Yehova na min mińa misukan. Di si mabolane̱ pe̱ to̱ jo̱nge̱le̱ ná Armagedon e si me̱nde̱ po̱ ke̱ di dia longe̱. O diwengisan, biso̱ di malee̱le̱ mbaki di be̱nno̱ ná bo buńa bo si po̱ti pe̱ ke̱ di bengi “be̱ ka bato ba bosangi na ba dube̱ Loba” o bedangwedi babu ba buńa te̱.—2 Pet. 3:11, 12.

15. Nje jeno̱ ná di bola ná di si wo̱ndo̱be̱ na mibia ma mpoṅ na mo̱nge̱le̱ ma midī ma bobe e? (1 Tesalonika 5:21)

¹⁵ Son a ponda, basingedi ba Loba ba me̱nde̱ kwala byala ka ben ná: “Musango na mbo̱le̱.” (1 Tes. 5:3) Midī ma bobe mi me̱nde̱ camane̱ mo̱nge̱le̱ ma mpoṅ o wase ńe̱se̱, mi dimbe̱le̱ bato jita ngea. (Bbī. 16:13, 14) Nje biso̱ di me̱nde̱no̱ bola e? Di si me̱nde̱ wo̱ndo̱be̱ yete̱na di ‘mawasa me̱se̱.’ (Langa 1 Tesalonika 5:21) Eyal’a Grikia ba tukono̱ ná “wasa” e mo̱nge̱le̱ nde biso̱ nje bato ba tano̱ ba bola o bakise̱ ná bema ba tiki ka gol na silba be bwam na mbale̱. Jangame̱n so̱ wase̱le̱ nje di masengano̱ to̱ di malangano̱, ná di bie nga nika ńe mbale̱. Nik’e ta mweńa ońola kriste̱n a Tesalonika, nik’e me̱nde̱ pe̱ bata be̱ mweńa ońol’asu etum te̱ ndenge̱ ninde̱ne̱ ńeno̱ sisea. O mulopo ma dube̱ nje ye̱se̱ bato ba makwalano̱, di mabolane̱ dutea lasu, di kobisane̱ nje di malangano̱ to̱ di masengano̱ na nje Bibe̱l na bebokedi ba Yehova ba makwalano̱. Di boli te̱ nika, di si me̱nde̱ wo̱ndo̱be̱ na mo̱nge̱le̱ ma mpoṅ ma midī ma bobe.—Min. 14:15; 1 Tim. 4:1.

16. Njika dipita la mbaki di be̱nno̱ e, nje pe̱ nika ńangame̱nno̱ tute̱le̱ biso̱ o bola e?

¹⁶ Di bi ná tumba la Yehova di me̱nde̱ jonga o ndenge̱ ninde̱ne̱. Nde di si bi nje e me̱nde̱ po̱ye̱ mō̱ ńasu te̱ kie̱le̱. (Yak. 4:14) Nde e be̱ ná je longe̱ o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱ to̱ ná di wedi obiana e mapo̱, di me̱nde̱ kusa longe̱ la bwindea yete̱na di bengi be̱ jemea. Bo̱kisabe̱ ba me̱nde̱ be̱ na Kristo o mo̱ń. Mido̱ngi mipe̱pe̱ mi me̱nde̱ be̱ o paradisi o wase. Biso̱ be̱se̱ di benge so̱ kombe̱ dipita lasu la tiki, na be̱ pe̱ be̱be̱ ońola buńa ba Yehova!