1-2. Kapo̱ ka Lot, njika mitakisan kriste̱n i malembe̱no̱ we̱nge̱ e?

 JOMBO te̱ bedangwedi ba bato jita o nin wase, di masenga nde ka nute̱m na sim Lot. A ‘ta a bwa ndutu ońola bede̱mo ba mbamba ba bato ba bobe,’ ebanja a ta a bia ná Sango asu ńe o mo̱ń a singe̱ bedangwedi ba bobe. (2 Pet. 2:7, 8) Kana Lot a tano̱ a bwa Loba bo̱ngo̱ a to̱ndo̱ pe̱ mo̱, nik’e tute̱le̱ mo̱ o banga bedangwedi ba bobe ba bato bena ba ta ba dinge̱le̱ mo̱. Biso̱ pe̱ di dingabe̱le̱ nde na bato ba si be̱n edube ońola bete̱sedi ba Yehova jombwea bedangwedi. To̱ na nika, je ná di benga be̱ne̱ bedangwedi be bosangi yete̱na di bengi to̱ndo̱ Loba na bwa mo̱ bo̱ngo̱ o mbadi ni te̱nge̱n.—Min. 14:2.

² Ná di we̱le̱ bola nika, Yehova a boli biso̱ mome̱le̱ ma ndolo na mena ma matute̱le̱ o ebolo, o kalat’a Minia. Kriste̱n ye̱se̱, bome na bito, beso̱mbe̱ na badun, be ná ba tombwane̱ ke̱ bombwedi malea ma dibie̱ ma maso̱be̱ oten.

3. Bupisane̱ Minia 17:3, ońola njika njo̱m jangame̱nno̱ tata mulema masu e? (Ombwa pe̱ duta.)

³ Njo̱m a boso ońola nje jangame̱nno̱ tata milema masu ńe nde ná Yehova a mawasa milema masu. Nik’e mapula kwala ná a me̱ne̱ buka nje bato ba benama ba me̱ne̱no̱, a me̱ne̱ njika pat’a moto jeno̱ na mbale̱. (Langa Minia 17:3.) A me̱nde̱ to̱ndo̱ biso̱ yete̱na mulema masu mu londi na dibie̱ lao lena di mabole̱ longe̱. (Yohane 4:14) Di si me̱nde̱ so̱ jese̱le̱ ná mo̱nge̱le̱ ma bobe ma Satan na wase a madie̱le̱no̱, ba be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. (1 Yohane 5:18, 19) Di bengi te̱ sisea be̱be̱ na Yehova, ndolo na edube di be̱nedino̱ mo̱ ba me̱nde̱ bata ńaka. Kana di si mapulano̱ bwese̱ Sango asu ndutu, di me̱nde̱ singe̱ to̱ mo̱me̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la bola bobe.  Ńo̱ng’a bola nje ye bobe ńaledi te̱ biso̱, di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná ‘Ne̱ni neno̱ ná na boṅsane̱ o lingise̱ nu ńena nu lee̱le̱ mba ninka jita la ndolo e?’—1 Yohane 4:9, 10.

4. Ne̱ni bo̱ngo̱ ba Yehova bo tatino̱ munańango mō̱ ná a si ko̱ o makekisan e?

⁴ Marta, munańango mō̱ ńa Kroatia ńena nu ta nu kekisabe̱ na bepuledi ba wite̱ musonje a tili ná: “E ta mba ndutu o dutea bwam na o panga ńo̱ng’a bwa muńe̱nge̱ ma son a ponda bobe bo mawanano̱. Nde bo̱ngo̱ ba Yehova bo tati mba.” b Ne̱ni bo̱ngo̱ ba Loba bo tatino̱ mo̱ e? Marta a kwali ná a dutedi ońola betune bedomsedi ba bobe beno̱ ná be wana. Biso̱ pe̱ je ná di bola mulemlem. Betune be buki be̱se̱ be nde ná di me̱nde̱ bwese̱ Yehova ndutu, di si me̱nde̱ pe̱ to̱ be̱ o muso̱ngi ma bato ba me̱nde̱ boleye̱ mo̱ o bwindea.—Bbot. 6:5, 6.

5. Njika belēdi weno̱ ná o busane̱ o nje e po̱yedi Leo e?

⁵ Di be̱n te̱ bo̱ngo̱ ba Yehova, di mano̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná di si be̱ mako̱m ma ba bena ba be̱n bedangwedi ba bobe. Leo, nu maje̱ o Kongo, oko nika. Mbu mine̱i ombusa dubise̱ lao, a botedi be̱ne̱ mindenge ma bobe. A ta o̱nge̱le̱ ná etum te̱ mo̱me̱ne̱ a si mabolano̱ mambo ma bobe, a titi bola bobe lingise̱ Yehova. Nde nik’e s’indi, na mindenge mao ma bobe mi tute̱le̱ mo̱ o ńo̱ belam buka dime̱ne̱ na o wite̱ musonje. Ombusa nika, a botedi dutea ońola mambo bayedi bao be kriste̱n ba tano̱ ba lee̱ mo̱ na ońola bonam a bo̱lo̱ne̱no̱. Nje nik’e wanno̱ e? Ese̱le̱ nge’a bobe. Na jongwane̱ la batudu, a timbi na Yehova. We̱nge̱ e muńe̱nge̱ o bolea ka mutudu na paonia ńa tobotobo.

6. Njika bito baba o mbad’edinge̱dinge̱ di malano̱ kwalea tatan e?

⁶ Jombweye kalat’a Minia bepasi 9, ni  makwaleye̱ ońola dibie̱ n’elemā bena ba langisanno̱ na bito baba. (Ombwa pe̱ Roma 5:14; Galatia 4:24) Niponda jeno̱ bola nika, di si dimbea ná bato o nin was’a Satan be nde bakom ba musonje na ba bedinge̱dinge̱ ba mbamba. (Efe. 4:19) Ye so̱ mweńa jita ná di benge be̱ne̱ bo̱ngo̱ ba Yehova, di pande pe̱ etum na bobe. (Min. 16:6) Biso̱ be̱se̱, e be̱ bome to̱ bito, je ná di tombwane̱ belēdi be mabuse̱ o y’epasi. Bibe̱l e makwala ná ba bito babane̱ be o bele̱ “basiso̱ṅtan,” nika ńe nde ba bena ba si be̱n dibie̱. Mō̱ te̱ a makwala ná ‘Bińo̱ ya o ndabo am, lo de mapo̱ko̱.’ (Min. 9:1, 5, 6, 13, 16, 17) Nde nje be bebeledi bebane̱ be mawanano̱ ye diwengisan jita.

7. Bupisane̱ Minia 9:13-18, owe̱ni bebeledi ba ‘mut’elemā’ be malane̱no̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁷ Di kwaleye ońola bebeledi ba ‘mut’elemā.’ (Langa Minia 9:13-18.) A mabele̱ na bokenju bwe̱se̱ basiso̱ṅtan, mo̱ na babo̱ ná “Bakame̱ wan,” lo de pe̱. Nje nik’e mawanano̱ e? “Oten nde bawedi ba majajane̱no̱.” Di mo̱nge̱le̱ ná kalat’a Minia e máse̱le̱ bolane̱ bedinge̱dinge̱ be bowan na yen. E boli biso̱ jome̱le̱ jombwea “mwe̱n a muto” na “mut’a mbamba.” E langwedi biso̱ ná: “Ndabo ao e mala nde o kwedi.” (Min. 2:11-19) Minia 5:3-10 e mabola jome̱le̱ jombwea “mut’a ngea,” e makwala ná “myende mao mi masiba o kwedi.”

8. O njika bete̱medi yeno̱ ná e pula ná di po̱se nje bola e?

⁸ Ba bena ba masenge̱ bebeledi ba ‘mut’elemā’ bangame̱n po̱so̱ nje bola: Mo̱ ba me̱nde̱ kasa mo̱ nga banga mo̱ e? Biso̱ pe̱ je ná di so̱be̱ o bete̱medi e mapulano̱ ná di po̱se nje bola. Nje di me̱nde̱no̱ bola yete̱na moto a puli ńakisane̱ biso̱ o bola lambo lena di titi ko̱nji, to̱ yete̱na di kwedi o bedinge̱dinge̱ ba mbamba o television na o inte̱rne̱t e?

9-10. Ońola njika njo̱m iwo̱ jangame̱nno̱ banga wite̱ musonje e?

⁹ Di be̱n njo̱m a bwam o banga wite̱ musonje. Bibe̱l mo̱ ná nu ‘mut’elemā’ a makwala ná: “Madiba mībabe̱ ma ńe̱nge̱ń.” Nje ye “madiba mībabe̱” e? Bibe̱l e makwala ná lata la mome na muto bena ba bane̱ le nde ka madiba ma malo̱ke̱. (Min. 5:15-18) Mome na muto bena ba bane̱ nde ba be̱n bwam o bwane̱ lata la mome na muto muńe̱nge̱. Nde mu mulatako mwe diwengisan jita na “madiba mībabe̱.” Ma madiba me ná ma be̱ musonje, ka ni titi ko̱nji. O jita la ngedi, nik’e matomba nde o diwuta,  kapo̱ ka mot’a jiba nu mapo̱ nde o diwuta. “Madiba mībabe̱” me ná me̱ne̱ne̱ biana ma ńe̱nge̱ń tobotobo yete̱na babole̱ ma mambo ba mo̱nge̱le̱ ná to̱ moto a si me̱nde̱ bia nje ba bolino̱. Ba mawo̱ndo̱ nde babo̱me̱ne̱! Yehova a me̱ne̱ mambo me̱se̱. To̱ lambo di titi njongi ka bo̱lo̱ne̱ nded’a Yehova, nik’e si “ńe̱nge̱ń” to̱ son, nika ńe nde mbo̱lo̱n ninde̱ne̱. (1 Kor. 6:9, 10) Nde betune bepe̱pe̱ be.

¹⁰ Musonje mwe ná mu bola ná moto a bwe iso̱n, e̱ne̱ biana a titi mweńa, mwe ná mu wana meme̱ moto a si pulino̱, mu bule̱le̱ pe̱ mandabo ma mbia. Na mbale̱, ye dibie̱ o panda etum na “ndabo” a nu mut’elemā na da lao. O sumo te̱ kwedi o mbad’a mudī, bato jita bena ba mawite̱ musonje ba madamea maboa o mbad’eyobo, mena ma malane̱ babo̱ o kwedi epańpań. (Min. 7:23, 26) Myemba 18 ma Minia bepasi 9 mi makwese̱ na ben byala ná: “Be̱n bao pe̱ bā nde o njib’a [so̱ngo̱, nwt-F].” Ońola nje so̱ bato jita ba memeano̱ bebeledi bao bena be malane̱ nde o kwedi e?—Min. 9:13-18.

11. Ońola nje jombwa la bedinge̱dinge̱ ba mbamba leno̱ bobe jita e?

¹¹ Lambi diwo̱ lena di makwese̱ bato jita le nde bedinge̱dinge̱ ba mbamba. Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná e titi bobe o jombwa bedinge̱dinge̱ ba mbamba. Nde, jombwa la bedinge̱dinge̱ ba mbamba le bobe jita, di maye̱use̱ moto, di matimbise̱le̱ pe̱ mo̱ mukom. Bedinge̱dinge̱ be titi ko̱nji be be̱n ngińa ninde̱ne̱; ye ndutu o sumwa mo̱ o mo̱nge̱le̱. Omo̱ń a nika, bedinge̱dinge̱ ba mbamba be si mabwa bepuledi ba bobe; be mawemse̱ nde mo̱. (Kol. 3:5; Yak. 1:14, 15) Mbale̱ ńe nde ná bato jita bena ba mombwe̱ bedinge̱dinge̱ ba mbamba ba masukane̱ nde wite̱ musonje.

12. Ne̱ni di malee̱no̱ ná di mano̱ngo̱ jangame̱ye̱ na bedinge̱dinge̱ be mawemse̱ ńo̱ng’a lata e?

¹² Nje biso̱ kriste̱n jangame̱nno̱ bola yete̱na edinge̱ding’a mbamba e busi o elongisan asu ke̱ je o bolane̱ mo̱ e? Jangame̱n pomane̱ sumwa miso̱ oten. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o bola nika ye nde ná jo̱nge̱le̱ ná lambo le biso̱ tiki buka me̱se̱ le nde mulatako masu na Yehova. To̱ bedinge̱dinge̱ bō̱ bena be si me̱ne̱ne̱ ka ba mbamba be ná be wemse̱ ńo̱ng’a lata. Ońola nje jangame̱nno̱ samba mo̱ e? Ońolana di si mapula ná to̱ lambo di tute̱le̱ biso̱ o wite̱ musonje o mulema masu. (Mat. 5:28, 29) David mutudu mō̱ ńe o Tailand mo̱ ná: “Na mabaise̱ mbame̱ne̱ ná: ‘To̱ná be bedinge̱dinge̱ be titino̱ ba mbamba, mo̱ Yehova a me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱ ke̱ na bengi jombwa mo̱ e?’ Nik’e mongwane̱ mba o no̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱.”

13. Nje e mongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e?

¹³ Je ná di no̱ngo̱ bedomsedi be dibie̱ yete̱na di mabwa bo̱ngo̱ o lingise̱ Yehova. Bo̱ngo̱ ba Loba nde bwe “bebotedi,” to̱ eyot’a “dibie̱.” (Min. 9:10) Byingedi ba Minia bepasi 9 be malee̱ nika; oten di malanga nje e kwalabe̱ jombwea nune̱ muto nu belabe̱ ná ‘dibie̱ la mbale̱.’

14. Njika bebeledi be diwengisan Minia 9:1-6 e makwaleano̱ e?

¹⁴ Langa Minia 9:1-6. Owan di malanga bebeledi be mawe̱ na tongo a dibie̱ la mbale̱, ńena ńe nde muweked’asu nu be̱n dibie̱ di si be̱n elangisan. (Min. 2:6; Rom. 16:27) Mi myemba mi makwalea ońola ndabo ninde̱ne̱ ńena ni be̱n mawondi samba. Nik’e malee̱ ná Yehova a sangi mulema, a makasa pe̱ be̱se̱ bena ba mapule̱ ná dibie̱ lao di die̱le̱ longe̱ labu.

15. Nje Loba a mapulano̱ ná di bole e?

 ¹⁵ Yehova a sangi mulema jita. Nik’e me̱ne̱ne̱ o nje e kwalabe̱ ońola ‘dibie̱ la mbale̱’ ba langisanno̱ na muto o Minia bepasi 9. Myango mi makwala ná nu muto a boṅsane̱ da njoasoa, a pungo mao, a boṅsane̱ pe̱ tebedi o ndabo ao. (Min. 9:2) Myemba 4 na 5 mi mabata ná: “[Dibie̱ la mbale̱] di kwalan pe̱ basiso̱ṅtan na: Bińo̱ ya, lo de mapo̱ko̱ mam.” Ońola nje jangame̱nno̱ wala o ndabo a dibie̱ la mbale̱, di da pe̱ da di boṅsanno̱ e? Ońolana Yehova a mapula ná bana bao ba be̱ dibie̱, ba si kusa pe̱ to̱ sese to̱ po̱. A si mapula ná jokwe na betune bena bedangwedi ba bobe be mawanano̱ name̱ne̱ pe̱ na jombwe̱. Ońola nika, “a ne̱nge̱le̱ bambale̱ jongise̱.” (Min. 2:7) Di mabwa te̱ Yehova bo̱ngo̱ o mbadi ni te̱nge̱n, di me̱nde̱ bola me̱se̱ o bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. Di masenga malea mao ma dibie̱, je pe̱ muńe̱nge̱ o we̱le̱ mo̱ o ebolo.—Yak. 1:25.

16. Ne̱ni bo̱ngo̱ ba Loba bongwane̱no̱ Alain o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam e, nje pe̱ nik’e wanno̱ e?

¹⁶ Jombwe ne̱ni bo̱ngo̱ ba Loba bongwane̱no̱ Alain o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Alain ńena ńe mutudu o mwemba na mulēd’esukulu mo̱ ná: “Jita la mako̱m mam m’ebolo ma ta mombwa sinima ya bedinge̱dinge̱ ba mbamba, ba kwala ná nika ńe nde mbadi po̱ ńa jokwa ne̱ni bolane̱ belongi ba yadi.” Nde Alain a s’ese̱le̱ ná a wo̱ndo̱be̱. Mo̱ ná: “Bo̱ngo̱ ba Loba bo tute̱le̱ mba o banga jombwa yi sinima ná bambam. Na tele̱ye̱ pe̱ mako̱m mam m’ebolo ońola nje.” A ta nde a we̱le̱ o ebolo malea ma ‘dibie̱ la mbale̱,’ ma ‘dangwa bwam o nge’a dibie̱.’ (Min. 9:6) Bedomsedi be bam Alain a no̱ngino̱ be tapi balēdi bō̱, kańena we̱nge̱ ba nokwa Bibe̱l bukea pe̱ o ndongame̱n.

17-18. Njika minam ba bena ba makase̱ bebeledi ba ‘dibie̱ la mbale̱’ ba be̱nno̱ e, nje pe̱ e menge̱le̱ babo̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁷ Yehova a bolane̱ nde byembilan ba ba bito baba o lee̱ biso̱ ne̱ni be̱ne̱ kie̱le̱ ńe bonam. Bato bena ba makase̱ bebeledi ba ‘mut’elemā’ ba mawasa nde muńe̱nge̱ musonje mu mawanano̱. Ba mombwea nde nje beno̱ ná ba kusa nin we̱nge̱, ba si mo̱nge̱le̱ kie̱le̱. Su labu le nde o “njib’a [so̱ngo̱, nwt-F].”—Min. 9:13, 17, 18.

¹⁸ E se̱ diwengisan dinde̱ne̱ na ba bena ba makase̱ bebeledi ba ‘dibie̱ la mbale̱’ e! Be̱n bao ba matombwane̱ ndema la mapo̱ko̱ di boṅsane̱be̱ bwam, be pe̱ bonam ońolana ba be̱n mambo me̱se̱ ma mapule̱ ná ba benge sisea be̱be̱ na Yehova. (Yes. 65:13) Tongwea na muto̱ped’a  mudī Yesaya, Yehova a kwali ná: “Bińo̱ sengane̱ mba, nde lo me̱nde̱ ńo̱se̱ ndubwa, midī mańu mi me̱nde̱ jula mapo̱ko̱.” (Yes. 55:1, 2) Di mokwa o to̱ndo̱ nje Yehova a to̱ndino̱, na singe̱ pe̱ nje a singe̱no̱. (Mye. 97:10) Je pe̱ muńe̱nge̱ o bele̱ bape̱pe̱ ná ba ye tombwane̱ ‘dibie̱ la mbale̱.’ Ye nde biana di te̱m nde “omo̱ń a mudongo o te̱ dikalo o mundi na: Nu ńe mbamba [to̱ nu si be̱n dibie̱] a ye won!” Minam ońol’asu na ońola ba bena ba makase̱ be bebeledi mi titi ońola nin we̱nge̱ buka te̱. Mi minda, ebanja nika jeno̱ ‘dangwa bwam o nge’a dibie̱,’ di “mabe̱ longe̱” o bwindea.—Min. 9:3, 4, 6.

19. Bupisane̱ Mulangwedi 12:13, 14, nje jangame̱nno̱ bola e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Bo̱ngo̱ ba Loba bo mawanea biso̱ tombwane̱.”)

¹⁹ Langa Mulangwedi 12:13, 14. Jese̱le̱ ná bo̱ngo̱ ba Loba bo benge tata milema masu, bongwane̱ pe̱ biso̱ o benga be̱ne̱ bedangwedi be bosangi na be̱ pe̱ be̱be̱ na Yehova, o min mińa misukan ma bobe. Bo bo̱ngo̱ bo me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o benga bele̱ jita la bato o wasa ‘dibie̱ la mbale̱’ ná ba tombwane̱ minam mao.