Bayedi bam basumwe̱ o Estonia o pond’a bila ba wase ńe̱se̱ be londe̱ beba, na babo̱ bala o Jaman owe̱ni na yabe̱no̱. Ombusa ponda, basumwe̱ wala o Kanada. Di po̱ino̱ o Kanada, bolongi basu baboso bo ta nde tongo diwo̱ la ndabo a wuba ba tano̱ ba pena na muso̱no̱ mu masange̱, be̱be̱ na Otawa. Di ta tue jita, nde di ta di be̱ne̱ mye̱ń jeno̱ ná di da idiba te̱.

Buńa bō̱, Mboṅ a Yehova i langedi ńango am Bebīsedi 21:3, 4. Nje a sengino̱ e tapi mo̱ kańena a botedi nde jea mbembe. Mbale̱ e tapi ńango am na sango am, na babo̱ ba pomane̱ ńaka ba dubisabe̱ pe̱.

Bayedi bam ba si ta ba bia eyem’a Inglisi bwam, nde mbale̱ e ta babo̱ mweńa jita. Be̱be̱ na satide ye̱se̱, ombusa mo̱ bola ebolo bulu bwe̱se̱ o diyo di mańamwe̱le̱ nickel o Sudbury o Ontario, sango am a ta alane̱ biso̱ na ndom’am nusadi Sylvia o dikalo. Woki te̱ pe̱, mbia masu mwe̱se̱ mu ta mokwa Njongo a Betatedi. Papa na mama ba boli mba ńo̱ng’a to̱ndo̱ Loba. Nik’e tute̱le̱ mba o bake̱ Yehova longe̱ lam o mbu 1956 ke̱ na be̱n dom la mbu. Ndolo ninde̱ne̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ ońola Yehova ńembe̱ mba o longe̱ lam le̱se̱.

Ponda na bo̱le̱no̱ esukulu, na si ta na bia nje bola. Na ta no̱nge̱le̱ ná na timbi te̱ paonia, na si me̱nde̱ be̱ne̱ mo̱ni mu dongame̱n ná na londise̱ ńo̱ng’am ni ta nde ná na no̱nge avion o wala pe̱pe̱le̱ bekombo bepe̱pe̱. Na kusi ebolo o radio po̱ ka muwe̱le̱ myenge, na ta pe̱ na to̱ndo̱ y’ebolo. Nde kana na tano̱ nde na bola ebolo bulu, na ta be̱ na tona ndongame̱n jita, na ta pe̱ na tombise̱ ponda na bato bena ba si to̱ndi Loba. O sukan, doi lam la mulema lokwabe̱le̱ na Bibe̱l di tute̱le̱ mba o wana mawengisan.

Nalo ja o Oshawa o Ontario. Oten nde na dongame̱nno̱ Ray Norman, ndom’ao Lesli, na paonia ipe̱pe̱. Babo̱ be̱se̱ ba lee̱le̱ mba muyao. Ne̱nno̱ ne̱ni ba tano̱ bonam, nombwedi pe̱te̱ mambo na tano̱ na te̱se̱ o bola. Ba boli mba malea ná na no̱nge ebol’a paonia, na boli pe̱ nika botea mo̱di ma Ńe̱te̱ki 1966. Na ta bonam, longe̱ di ta pe̱ bwam. Nde mawengisan mō̱ na si tano̱ nenge̱le̱ ma po̱i.

Ke̱ na dia o esukulu, na ta na londise̱ dipapa la bolea o Bete̱l a Kanada o Toronto. Ombusa ponda  ke̱ ne o bolea ka paonia, na belabe̱ o bolea o Bete̱l ońola mbu mine̱i. Nde na ta na to̱ndo̱ Lesli jita, na ta pe̱ na bwa bo̱ngo̱ ná nemedi te̱ be bebeledi, na si me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ mo̱. Ombusa mba kane̱ Yehova na iwiye̱ pond’a bwaba, nemedi bebeledi ba Bete̱l, na mba na nangane̱ Lesli na ndutu ninde̱ne̱ o mulema.

O Bete̱l na se̱le̱ nde bola ebolo o wum’a joa na sia la mbo̱ti, denge̱ ka mutiledi. Oteten a ponda, Lesli a ta a nibolea ka paonia ńa tobotobo o Gatineau, o Kebe̱k. Ponda iwo̱ na ta no̱nge̱le̱ mo̱, na ta pe̱ na baise̱ mbame̱ne̱ nga na no̱ngi bedomsedi ba bwam. Ombusa ponda, lambo diwo̱ na s’enge̱le̱no̱ na lena di bwese̱ pe̱ mba muńe̱nge̱ jita o longe̱ di bolane̱. Ray, ndom’a Lesli, a ta a belabe̱ o bolea o Bete̱l. Biso̱ na mo̱ di ta pe̱ nde o tuṅ po̱! Nik’e boli ná diko̱m la biso̱ na Lesli di boteye pe̱te̱. Di bane̱ buńa bosukan ba mbu mine̱i m’ebol’am o Bete̱l, nik’e ta nde 27 ma Ngo̱nde̱ 1971.

Biso̱ na Lesli di lomabe̱ o bolea o mwemba ma eyem’a Fre̱nsi o Kebe̱k. Mimbu to̱ mininga ombusa nika ke̱ na be̱n 28 ma mbu, na ta mańaka ná na belabe̱ o bolea ka muboled’ebondo. Na ta no̱nge̱le̱ ná na dia eso̱mbe̱ jita na ná na si dongame̱n ońola y’ebolo, nde byala ba Yeremia 1:7, 8 bembe̱ mba. Nde Lesli a ta a mákusa aksidan ya mutoa iba, e ta pe̱ mo̱ ndutu o ko̱ iyo̱ bwam. E wusa so̱ nde be̱ ne̱ni ke̱ di botedi ebol’a muyo̱mbo̱ e? To̱ na nika, Lesli a kwali nde ná: “Yehova a bele̱ te̱ biso̱ o bola lambo, ońola nje di si makekano̱ o bola mo̱ e?” Jemedi so̱ y’ebolo, di bwane̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱ 17 la mbu.

Na ta na walame̱ne̱ jita ke̱ na mabolea ka muboled’ebondo, na si ta pe̱ to̱ na tombise̱ ponda jita na Lesli. E ta so̱ e pula ná nokwe belēdi bepe̱pe̱. Idib’a mo̱ndi ewo̱, nge̱ṅ a jo̱mbe̱ lasu ńumbi. Di tele̱no̱, di s’e̱n to̱ moto, je̱n nde esanja yena e ta e be̱ne̱ dibato la tebedi, bepuma, miliki ma koki, bre̱ti, epos’a wań, to̱mbedi, na dipapa ba tilino̱ ná “Ala kasa ngo̱ na munj’ango̱.” Bo buńa bo ta mpesa jita, wei i ta o mo̱ń. Nde na langwedi Lesli ná na be̱n bekwali nangame̱nno̱ boṅsane̱, na titi so̱ ná na busa. A so̱ṅtane̱ mba, nde a bo ndutu son. Na jaino̱ o o̱fis am, doi lam la mulema di botedi kaise̱ mba. Na mba no̱nge̱le̱ te̱xt a Efeso 5:25, 28. Nde na baise̱ mbame̱ne̱ ná ‘mo̱ be byala bena be wu na Yehova be si mabaise̱ pe̱ ná nombweye besengedi ba munj’am e?’ Ombusa mba kane̱, na langwedi nde Lesli ná “Jale,” a bo pe̱ muńe̱nge̱ jita. Jalo o epol’a mpesa be̱be̱ na mo̱pi mō̱, di late̱le̱ dibato la tebedi, nde di tombise̱ pe̱ buńa ba bwam mwemba. Di timbino̱, na we̱li o boṅsane̱ bekwali bam.

Di bwane̱ ebol’asu ya pe̱pe̱le̱ la myemba muńe̱nge̱, di boledi pe̱ o bepolo jita, botea o Kolombia ńa Inglisi nate̱na o Terre-Neuve. Na we̱li londise̱ ńo̱ng’am ńa wala o lo̱ndo̱ o mindi mipe̱pe̱.  Na ta na pula wala o Esukul’a Gilead, nde na si ta na be̱ne̱ ńo̱ng’a lomabe̱ ka ńamuloloma o ekombo epe̱pe̱. Na ta nde ne̱ne̱ bamuloloma ka bato be tobotobo, na si ta pe̱ to̱ no̱nge̱le̱ ná na dongame̱n ońola y’ebolo. Omo̱ń a nika, na ta pe̱ na bwa bo̱ngo̱ ná be ná ba loma biso̱ o ekombo a Afrika owe̱ni maboa ma ńai na nái na bila beno̱. Na ta bwam wuma na tano̱.

O mbu 1992, ponda ebolo e botedino̱ pe̱te̱ o mindi ma Rusland ńa kwaṅ, ba baise̱ biso̱ nga je ná jala bolea o Estonia ka bamuloloma. Di si ta jenge̱le̱ nika, nde di kane̱ ońola nika. Di baise̱ pe̱te̱ biso̱me̱ne̱ ná ‘Yehova a bele̱ te̱ biso̱ o bola lambo, ońola nje di si makekano̱ o bola mo̱ e?’ Jemedi, na mba na dutea ná ‘Ne muńe̱nge̱ etum te̱ di titino̱ wala o Afrika.’

Di botedi nde jokwa eyem’a Estonia dibokime̱ne̱. Ombusa myo̱di miba o y’ekombo, di belabe̱ o ebol’ebondo. Di ta jangame̱n pe̱pe̱le̱ 46 ma myemba na mabo̱to̱ o bekombo ba Baltik belalo, name̱ne̱ pe̱ na o Kaliningrad o Rusia. E ta so̱ e pula ná jokwe leme̱ ka Latvian, Lituanian na eyem’a Rusia. Nik’e ta ndutu. Nde mako̱m masu ma ta ma bwane̱ miwe̱n masu muńe̱nge̱, mongwane̱ pe̱ biso̱. O mbu 1999, Bete̱l e telame̱ o Estonia, ba bele̱ pe̱ mba o bolea o dibe̱le̱ la mukanjo m’ebolo mwemba na bonasango Toomas Edur, Lembit Reile na Tommi Kauko.

Di timbi bia Mboṅ a Yehova jita yena ba tano̱ ba loma o beboa o Siberia. To̱ná ba tano̱ ba takisabe̱ o mandabo ma beboa, ba po̱to̱ pe̱ na mbia mabu, ba si bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ mabu to̱ ko̱d’abu ońola ebol’a dikalo. Nik’e lee̱ biso̱ ná je ná di lembe̱ bete̱medi ba ndutu nde di be̱ pe̱ muńe̱nge̱.

Mimbu na tomba esibe̱ be̱ne̱ ponda jita o wumse̱, Lesli a botedi senga wo̱lo̱ dinde̱ne̱. Di si pomane̱ so̱ṅtane̱ ná di wo̱lo̱ di ta nde eyemban a diboa di mabelabe̱ ná fibromyalgie. Di botedi so̱ dutea ná jangame̱n timba o Kanada. Ponda di belabe̱no̱ o jukea o Esukul’a belongi ba mikanjo m’ebolo na bito babu o Pate̱rso̱n o Ńu Yo̱rk o Amerika, na si ta no̱nge̱le̱ ná je ná jala oten. Nde ombusa biso̱ kane̱ na iwiye̱, jemedi. Yehova a namse̱ bedomsedi basu. Ke̱ esukulu ye o tomba nde mado̱kita ma boledino̱ Lesli. Nik’e boli ná di timbe pe̱te̱ o ebol’asu.

Ebiamu ewo̱ o mbu 2008 ombusa biso̱ timba o Estonia, mulopo m’ebolo mu bele̱ mba o telefon, o baise̱ mba nga ne ná nemea o wala bolea o Kongo. Na ta na ńaka bwambi, sepo̱n ońolana na ta nangame̱n bola jalabe̱ lam buńa bo bupe̱. Na si pomane̱ langwea Lesli nika, ońolana na ta na bwa bo̱ngo̱ ná a si me̱nde̱ ko̱ iyo̱ bo bulu. Nde nje ye mbale̱ ye nde ná mba nde na si kwedi iyo̱, na kane̱ bulu bwe̱se̱ jombwea nje e ta e bwese̱ mba bo̱ngo̱ o Afrika.

 Idiba, na kwali na Lesli na biso̱ di dutea ná: “Yehova e o bele̱ biso̱ o bolea o Afrika. Ne̱ni jeno̱ ná di bia ná di titi ná jala oten nde di bwane̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱ yete̱na di si keki e?” Ombusa 16 la mbu di tombise̱no̱ o Estonia, di no̱ngi so̱ avion wala o Kinshasa, o Kongo. Bete̱l e ta nde epol’a musango, yena e londi na myele. Lambo diwo̱ oteten a mambo maboso Lesli a we̱le̱no̱ o tuṅ asu, di ta nde dipapa diwo̱ a tano̱ a be̱ne̱ botea ná jasumwe̱no̱ o Kanada. Ba ta ba tila oten ná “Be̱ bonam wuma weno̱.” Ombusa biso̱ bia bonasango, be̱ne̱ mokwa ma Bibe̱l na je̱ne̱ muńe̱nge̱ mwe o ebol’a muloloma, nik’e wanedi biso̱ muńe̱nge̱ munde̱ne̱. Na ponda, di kusi edub’a pe̱pe̱le̱ mikanjo m’ebolo o 13 la bekombo. Bo̱ngo̱ na tano̱ na be̱ne̱ bo bo̱i, di timbise̱le̱ Yehova masoma ná a lom biso̱ o Afrika.

O Kongo, joko o da mada ma peńa, ka betanda na tano̱ no̱nge̱le̱ ná na titi ná na we̱le̱ da. Nde je̱nno̱ ne̱ni bonasango asu ba tano̱ ba bwane̱ mo̱ muńe̱nge̱, biso̱ pe̱ di keki, di ta pe̱ muńe̱nge̱ ná di we̱li bola nika.

Di we̱li wanea bonasango na bonańango jongwane̱ o mbad’a mudī na o mbad’eyobo o su la jedu la ekombo, wuma yena mabo̱to̱ ma bato ba mpungu ma tano̱ ma ko̱ye̱ mindi o sengise̱ bito na bana sese. Jita la bonasango ba si ta ba be̱ne̱ mweń’a lambo. Nde dube̱ labu ońola dipita la bepumbwedi di ta ngińa, ba ta ba to̱ndo̱ Yehova, ba ta pe̱ jemea na bebokedi bao; nik’e tapi biso̱ jita. Nik’e tute̱le̱ biso̱ o bata wase̱le̱ biso̱me̱ne̱ na o jouse̱ dube̱ lasu. Bonasango bō̱ ba ta ba bo̱lo̱ne̱ milongi mabu na myonda mabu. Nik’e boli ná ne̱ne̱ na mbale̱ ná myam me ná mi pomane̱ ńo̱ngo̱ na ná mambo ma mudī me tiki jita. To̱ na mitakisan minde̱ne̱ bonasango na bonańango ba kusino̱, e ta pasa ná ba to̱kisane̱. Mbad’abu ńa je̱ne̱ mambo ńembe̱ biso̱ ná di lembe̱ mitakisan na maboa masu, na ngiń’a mulema.

Ombusa ponda, di kusi pe̱te̱ bebeledi bepe̱pe̱ di si tano̱ jenge̱le̱. Di lomabe̱ o mukanjo m’ebolo ma Hong Kong. Di s’o̱nge̱le̱ to̱ buńa o wala ja o Asia! Nde kana di tano̱ di máje̱ne̱ ndol’a Yehova o  bene̱ bepolo be̱se̱ di boledino̱, jemedi be bebeledi. O mbu 2013, na miso̱di o miso̱ nde di dīno̱ mako̱m masu ma tiki na mpesa ma Afrika, esibe̱ bia nje ye o jenge̱le̱ biso̱.

Hong Kong e ta nde mundi mwe ńumańuma, e ta pe̱ e be̱ne̱ bato ba wu o ńai na ńai a bekombo; nik’e ta nde diwengisan dinde̱ne̱ ońol’asu. E ta ndutu jita o jokwa eyem’a Kina. Nde bonasango ba kasi biso̱ bwam jita, di bwane̱ pe̱ da la wo muńe̱nge̱ na mbale̱. Muto̱nde̱ mu ta jita, nde mususedi ma milongi na ma mińangadu mu ta mu mondea bwambi. Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di no̱ngi so̱ bedomsedi ba dibie̱ ba jandise̱ dongo dinde̱ne̱ la milongi ma bebokedi. Ponda to̱ ininga ombusa nika o mbu 2015, jalo o Korea ńa Mikondo, wuma di diano̱ je o bolea. E ta e pula ná jokwe eyem’a ndutu epe̱pe̱, nde to̱ná di si mato̱po̱no̱ mo̱ ná se̱ṅse̱ṅ, mako̱m masu ma membe̱ biso̱ ebanja ma makwala ná je o ńaka o mbad’asu ńa to̱po̱ eyem’a Korea.

E titi bu o be̱ne̱ mako̱m, nde joko ná di lee̱le̱ te̱ ná di bi kasa bane̱, je ná di pomane̱ bia bato. Je̱n ná mambo di be̱nno̱ mwemba na bonasango asu me jita buka mawengisan me oteten asu, na ná Yehova a weki biso̱ ńai jeno̱ ná di tele̱ milema masu di to̱ndo̱ pe̱ mako̱m jita.—2 Kor. 6:11.

Joko ná jangame̱n kasa bato kapo̱ ka Yehova na wasa pe̱ o je̱ne̱ mboṅ i malee̱ ná Yehova a to̱ndi biso̱, e pe̱ o die̱le̱ biso̱. Ponda te̱ di tano̱ di be̱ne̱ mulema mu ńo̱sedi to̱ di tano̱ di baise̱ biso̱me̱ne̱ nga bonasango ba to̱ndi biso̱, di ta nde di timba o langa maleta ma membe̱ ma mako̱m masu. Je̱n ne̱ni Yehova alabe̱no̱ mika masu, a bolino̱ biso̱ mbaki ná a to̱ndi biso̱, a bolino̱ pe̱ biso̱ ngińa o londise̱ ebol’asu.

Mi mimbu me̱se̱, biso̱ na Lesli joko ná ye mweńa ná di tombise̱ ponda mwemba, to̱ di walame̱ne̱ nde ne̱ni. Di so̱ṅtane̱ ná ye mweńa o yo̱ lo̱ ke̱ di po̱ngi mawuse̱, sepo̱n ponda jeno̱ jokwa eyem’a peńa. Bulu te̱, di makeka jo̱nge̱le̱ lambo di bwese̱ biso̱ muńe̱nge̱, ná di we̱le̱ timbise̱le̱ Yehova masoma ońol’ao.

O mbale̱ ńe̱se̱, na ta no̱nge̱le̱ ná na titi ná na be̱ ńamuloloma to̱ ja o bekombo bepe̱pe̱. Nde na bo muńe̱nge̱ o jokwa ná na jongwane̱ la Yehova, me̱se̱ me ná ma we̱le̱ bolane̱. Ben byala ba muto̱ped’a mudī Yeremia nde be mapo̱ mba o mo̱nge̱le̱: “A Yehova, o yuo mba jo̱nge̱le̱.” (Yer. 20:7) E, a boli biso̱ mambo ma bwam jita na minam di si tano̱ jenge̱le̱, a londise̱ na ńo̱ng’am ńa wala o lo̱ndo̱ na avion. Jalo o bepolo jita buka nje na wusano̱ jo̱nge̱le̱ ke̱ ne muna, di pe̱pe̱le̱ mikanjo m’ebolo o wase ńe̱se̱. Ne pe̱ muńe̱nge̱ jita ná Lesli a sue̱le̱ mba o bepolo be̱se̱ di lomabe̱no̱.

Di makeka jo̱nge̱le̱ ponda ye̱se̱ ná nje ye̱se̱ di mabolano̱ ye nde ońolana di to̱ndi Yehova. Minam di be̱nno̱ we̱nge̱ mi mo̱nge̱le̱ nde biso̱ mambo ma bwam di me̱nde̱no̱ kusa ke̱ di mábe̱ne̱ longe̱ la bwindea, niponda Yehova a me̱nde̱no̱ ‘tele̱ dia lao, na mo̱ ulise̱ be̱se̱ be longe̱ kaponda mpuli mabu.’—Mye. 145:16.