1-2. Bupisane̱ Myenge 25:14, nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di mapula be̱ mako̱m ma Yehova e?

 NJIKA bede̱mo o mo̱nge̱le̱no̱ ná be mweńa yete̱na o mapula kombe̱ diko̱m e? Ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ jalabe̱ ná mako̱m ma bwam mangame̱n to̱ndo̱ne̱ na suane̱le̱. Pondapo̱ e me̱nde̱ be̱ wa ndutu o je̱ne̱ bo̱ngo̱ ka ede̱mo a mweńa yena mako̱m ma bwam mangame̱nno̱ be̱ne̱. Nde ka nje te̱ te̱xt ni masue̱le̱ din jokwa e malee̱no̱, ba bena ba mapule̱ be̱ mako̱m ma Yehova bangame̱n ‘bwa mo̱ bo̱ngo̱.’—Langa Myenge 25:14.

² E be̱ ná ye etum a ponda jeno̱ bolea Yehova to̱ ke̱m, biso̱ be̱se̱ jangame̱n benga bwa mo̱ bo̱ngo̱ na mbale̱. Nde nje bwa la Loba bo̱ngo̱ di mapulano̱ kwala e? Ne̱ni jeno̱ ná jokwa o bwa Yehova bo̱ngo̱ e? Nje pe̱ jeno̱ ná jokwa jombwea bwa la Loba bo̱ngo̱ na byembilan ba Obaja ńena nu ta mombwed’a ndabo a kiṅe̱, prisi ninde̱ne̱ Yehoyada, na kiṅe̱ Yoas e?

3. Tele̱ye̱ ne̱ni bo̱ngo̱ bweno̱ ná bo tata biso̱.

³ Je ná di bwa bo̱ngo̱ yete̱na di mo̱nge̱le̱ ná lambo la bobe le ná di po̱ye̱ biso̱. Bo bo̱ngo̱ bwe ná bo be̱ bwam ebanja bwe ná bo tute̱le̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Bo̱ngo̱ ná je ná di ko̱ bo meka biso̱ o dangwa be̱be̱ na m’beṅsan. Bo̱ngo̱ ba kusa sese bwe ná bo tute̱le̱ biso̱ o panda etum na mbeu a ńolo. Bo̱ngo̱ ba ńamse̱ mulatako masu na moto di to̱ndino̱ bo meka biso̱ o kwala to̱ bola lambo di malingise̱ mo̱.

4. Ne̱ni Satan a mapulano̱ ná di bwe Yehova bo̱ngo̱ e?

⁴ Satan a mapula ná bato ba bwe Yehova bo̱ngo̱ o mbadi  ni si te̱nge̱n. Satan a mapula ná jo̱nge̱le̱ ná Yehova e nde Loba la malinga, di mako̱kise̱ bato, na lena to̱ moto a titino̱ ná a do̱lisane̱. (Hiob 4:18, 19) Satan a mapula ná di bwe Yehova bo̱ngo̱ o dikala nik’e mabolano̱ ná jembe̱ o bolea mo̱. Ná di si ko̱ o di lambi, e mapula ná jokwe o bwa Loba bo̱ngo̱ o mbadi ni te̱nge̱n.

5. Nje bwa la Loba bo̱ngo̱ di mapulano̱ kwala e?

⁵ Moto nu mabwe̱ Loba bo̱ngo̱ o mbadi ni te̱nge̱n a to̱ndi mo̱, a si mapula pe̱ to̱ bola lambo di mańamse̱ mulatako mao na mo̱. Bo “bo̱ngo̱” ba Loba nde Yesu a tano̱ a be̱ne̱. (Bon. 5:7) Bo̱ngo̱ ba Loba Yesu a tano̱ a be̱ne̱ bo si ta bo bola ná a soe mukambilan. (Yes. 11:2, 3) O diwengisan, a ta a to̱ndo̱ Yehova na mbale̱, a ta pe̱ a pula bola jemea lao. (Yohane 14:21, 31) Ka Yesu, di be̱n edube ende̱ne̱ ońola Yehova, di mubea pe̱ mo̱ ońolana e ndolo, e dibie̱, a te̱m ná sim, e pe̱ ngińa. Di bi pe̱ ná Yehova a to̱ndi biso̱ jita, na ná mbadi di makasano̱ bediedi bao e matapa mo̱. Di si sengane̱ te̱ Yehova, di mabwese̱ mo̱ ndutu, nde di sengane̱ te̱ mo̱ di mabwese̱ mulema mao muńe̱nge̱.—Mye. 78:41; Min. 27:11.

6. O njika mbadi po̱ jeno̱ ná jokwa o bwa Loba bo̱ngo̱ e? (Myenge 34:12)

⁶ Di si mayabane̱ bo̱ngo̱ ba Yehova; di mokwa nde o be̱ne̱ mo̱. (Langa Myenge 34:12.) Mbadi po̱ jeno̱ ná di bola nika ńe nde ke̱ di no̱ngi ponda o jombwa bewekedi. Ponda di me̱ne̱no̱ ne̱ni mambo Loba a wekino̱ ma mabonde̱no̱ dibie̱ lao, ngiń’ao na ndol’ao ninde̱ne̱ ońol’asu, di mabata bola mo̱ edube na to̱ndo̱ mo̱. (Rom. 1:20) Munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Adrienne mo̱ ná: “Ne̱n te̱ dibie̱ la Yehova o mambo a wekino̱, nik’e mubise̱ mba, e mongwane̱ pe̱ mba o so̱ṅtane̱ ná a bi nje ye bwam ońol’am.” Ni mbad’a dutea e tute̱le̱ mo̱ o kwala ná: “Na si mapula bola to̱ lambo lena di me̱nde̱ ńamse̱ mulatako mam na Yehova, tongo a longe̱ lam.” Mo̱ wa pe̱ we ná o no̱ngo̱ ponda nin woki o dutea ońola lambo diwo̱ Yehova a wekino̱ e? Bola la nika di me̱nde̱ tute̱le̱ wa o bata bola Yehova edube na to̱ndo̱ pe̱ mo̱.—Mye. 111:2, 3.

7. Ne̱ni muka mweno̱ ná mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ bo̱ngo̱ ba Yehova e?

⁷ Lambo dipe̱pe̱ le ná longwane̱ biso̱ o be̱ne̱ bo̱ngo̱ ba Loba le nde ná di kane̱ mo̱ ponda ye̱se̱. Etum te̱ di makane̱no̱ Yehova, di mabata pe̱ bia mo̱. Ponda te̱ di mabaise̱no̱ mo̱ ngińa o lembe̱ mitakisan, nik’e mo̱nge̱le̱ biso̱ ná e ngińa jita. Ponda te̱ di matimbise̱le̱no̱ mo̱ masoma ná a boli longe̱ la Mun’ao ońol’asu, nik’e mo̱nge̱le̱ biso̱ ndolo ninde̱ne̱ a be̱nno̱ ońol’asu. Ponda pe̱ di mabaise̱no̱ Yehova ná ongwane̱ biso̱ ke̱ di be̱n mitakisan, nik’e mo̱nge̱le̱ nde biso̱ dibie̱ lao dinde̱ne̱. Mika ka min mi mongwane̱ biso̱ o bata bola Yehova edube. Nik’e mouse̱ pe̱ bedomsedi basu ba banga bola lambo di me̱nde̱ ńamse̱ mulatako masu na mo̱.

8. Nje jeno̱ ná di bola ná di benge be̱ne̱ bo̱ngo̱ ba Loba e?

⁸ Je ná di benga be̱ne̱ bo̱ngo̱ ba Loba ke̱ di wasi o busane̱ belēdi o byembilan ba bwam na ba bobe bena be maso̱be̱ o Bibe̱l. Jombweye byembilan ba bato baba bena ba boledi Yehova na jemea, nika ńe nde Obaja ńena nu ta mombwed’a ndabo a kiṅe̱ Ahab, na prisi ninde̱ne̱ Yehoyada. Ombusa nika di me̱nde̱ pe̱ busane̱ belēdi o myango ma kiṅe̱ Yoas ńa Yuda, ńena nu botedi boleye̱ Yehova nde na mo̱ embe̱ ombusa ponda.

9. Ne̱ni bo̱ngo̱ ba Yehova bongwane̱no̱ Obaja e? (1 Kiṅe̱ 18:3, 12)

⁹ Bibe̱l e minge̱le̱ nde myango ma Obaja b na ben byala ná: “Obaja a ta a bwa Yehova bo̱ngo̱ bwambi.” (Langa 1 Kiṅe̱ 18:3, 12.) Ne̱ni bo bo̱ngo̱ ba Yehova bongwane̱no̱ Obaja e? Bo boli ná a be̱ moto ńe mbale̱ na ńena beno̱ ná ba lakisane̱; nik’e boli ná kiṅe̱ e te̱se̱ mo̱ mwaned’a ndabo ao. (Ombwa pe̱ Nehemia 7:2.) Bo̱ngo̱ ba Loba bo boli pe̱ ná Obaja a be̱ne̱ ngiń’a mulema ninde̱ne̱, ede̱mo yena e ta e pula mo̱ na mbale̱. A ta nde longe̱ o mińa ma kiṅ’a bobe Ahab, ńena nu ta nu “bola nje ye bobe o miso̱ ma Yehova buka be̱se̱ [kiṅe̱ ye̱se̱] ba se̱le̱ mo̱ oboso.” (1 Ki. 16:30) O sumo te̱ nika, Isebe̱l munj’a Ahab ńena nu ta muboled’a Baal, a ta a singe̱ Yehova nate̱na o dikala lena a bolino̱ me̱se̱ o keka bo̱le̱ jowe̱ la mbale̱ o janea la dom la matumba la Israel. A bo na mo̱me̱ne̱ jita la bato̱pedi ba mudī ba Loba. (1 Ki. 18:4) Na mbale̱, Obaja a boledi nde Yehova o pond’a ndutu.

10. Ne̱ni Obaja a lee̱le̱no̱ ngiń’a mulema ninde̱ne̱ e?

¹⁰ Ne̱ni Obaja a lee̱le̱no̱ ngiń’a mulema ninde̱ne̱ e? Ponda Isebe̱l a botedino̱ wasa bato̱pedi ba mudī ba Loba ná a bwe babo̱, Obaja a ta a no̱ngo̱ ebwe’a bato̱pedi ba mudī a wuta babo̱ “mwatanu o mulomba ma dale mō̱, mwatanu pe̱ o mulomba ma dale mupe̱pe̱, [a] bola babo̱ da na madiba.” (1 Ki. 18:13, 14) Ba so̱ṅtane̱ te̱ nje Obaja a bolino̱, nun mot’a ngiń’a mulema a wusa nde bwabe̱. Ye̱ke̱i te̱ Obaja a ta a bwa bo̱ngo̱, a si ta pe̱ to̱ a pula wo̱. Nde Obaja a ta a to̱ndo̱ Yehova na baboledi bao buka longe̱ la mo̱me̱ne̱.

11. Ne̱ni baboledi ba Yehova ba mińa masu ba membilane̱no̱ Obaja e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹¹ We̱nge̱ baboledi ba Yehova jita ba maja o bepolo owe̱ni ebol’asu yeno̱ owas’a mwekan. Kapo̱ ka Obaja, ban bonasango na bonańango di to̱ndino̱ ba si membe̱ o bolea Yehova, to̱ná ba mabengano̱ bola manea ma be̱n doi edube.  (Mat. 22:21) Ba malee̱le̱ ná ba mabwa Loba bo̱ngo̱ na ninka ná ba masengane̱ mo̱ buka bato. (Bebolo 5:29) Ba mabenga pe̱ te̱ dikalo na ko̱to̱me̱ mwemba o diwuta. (Mat. 10:16, 28) Ba mapo̱ngo̱ pe̱ miwe̱n ná bonasango abu na bonańango abu ba be̱ne̱ da la mudī. Jombwe eyembilan a Henri, nu maje̱ o ekombo a Afrika ewo̱ owe̱ni ebol’asu e tano̱ owas’a mwekan. O pond’a mwekan, Henri a ta emea o walane̱ bonasango kalat’a bebokedi. A tili ná: “Na si be̱n ngiń’a mulema jita. Ne so̱ mbaki ná bo̱ngo̱ ba Yehova nde bo boli mba ngiń’a mulema ni ta ni pula.” Wa pe̱ we ná o lee̱le̱ ngiń’a mulema ka Henri e? E, yete̱na woko o bwa Loba bo̱ngo̱.

12. Ne̱ni prisi ninde̱ne̱ Yehoyada na munj’ao ba lee̱le̱no̱ jemea dinde̱ne̱ ońola Yehova e?

¹² Prisi nindene̱ Yehoyada a ta a be̱ne̱ bo̱ngo̱ ba Yehova, bo bo̱ngo̱ bo tute̱le̱ pe̱ mo̱ o be̱ jemea na o sue̱le̱ jowe̱ la mbale̱. A lee̱ nika ponda Atalia, mun’a muto ńa Isebe̱l a suono̱ janea la Yuda. Bato ba ta ba be̱ne̱ njo̱m a bwam o bwa Atalia bo̱ngo̱. Kana a tano̱ njo jita, a be̱ne̱ pe̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa janea ekombo, a wasi o bwa miladi mao me̱se̱! (2 Mya. 22:10, 11) Yoas, mō̱ ńa ba bana, ongi ońolana Yosabat, munj’a Yehoyada a sungi mo̱. Mo̱ na mom’ao ba wuti nu muna, na babo̱ ba bongwa mo̱. Na nika, Yehoyada na Yosabat bongwane̱ ná mō̱ ńa bana ba David a be̱ longe̱, o bwam ná a be̱ kiṅe̱ ombusa ponda. Yehoyada a ta Yehova jemea, a si ta pe̱ to̱ a soa na bo̱ngo̱ oboso ba Atalia.—Min. 29:25.

13. Ne̱ni Yehoyada a lee̱le̱no̱ pe̱te̱ jemea ke̱ Yoas e bodun ba mbu samba e?

¹³ Jemea la Yehoyada ońola Yehova le̱ne̱ne̱ pe̱te̱ ke̱ Yoas e bodun ba mbu samba. A longi mwano mō̱. Mu tongwe̱le̱ te̱, Yoas ńena nu ta nu be̱ne̱ bwam o ja o kond’a David, a wusa te̱se̱be̱ kiṅe̱. Nde mu ko̱ te̱ o madiba, ye̱ke̱i te̱ Yehoyada a wusa nde bwabe̱. Nde na jongwane̱ la Yehova, mu mwano mu tongwe̱le̱. Yehoyada mwemba na banedi ba bebwea na Bonalevi bena ba ta ba sue̱le̱ mo̱, ba we̱li te̱se̱ Yoas kiṅe̱, Atalia pe̱ a bwabe̱. (2 Mya. 23:1-5, 11, 12, 15; 24:1) Na Yehoyada “a ńo̱se̱ male oteten a Yehova, kiṅe̱ na tumba, ná ba mabe̱ nde tumba la Yehova.” (2 Ki. 11:17) Yehoyada “a te̱se̱ pe̱ batatedi ba mo̱mbe̱ ma ndabo a Yehova, ná to̱ moto a s’ingea oten, ńena nu kwese̱ mo̱me̱ne̱ mbindo na to̱ njika lambo.”—2 Mya. 23:19.

14. O njika mbadi Yehoyada a kusino̱ edube kana a tano̱ a dube̱ Yehova e?

¹⁴ Yehova a ta a mákwala oboso ba ponda ná: “Na dube̱ ba ba madube̱ mba.” A si dimbedi so̱ nje Yehoyada a bolino̱. (1 Sam. 2:30) K’eyembilan, a boli ná myango ma Yehoyada mi tilabe̱ o Bibe̱l ná di we̱le̱ busane̱ belēdi oten. (Rom. 15:4) Yehoyada a wedino̱ pe̱, a kusi edub’a tobotobo na ninka ná a pulam “o mundi ma David mwemba na kiṅe̱, ebanja a boli bwam o Israel, oboso ba Loba na ndabo ao.”—2 Mya. 24:15, 16.

15. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o myango ma Yehoyada e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁵ Myango ma Yehoyada mye ná mongwane̱ biso̱ be̱se̱ o be̱ne̱ bo̱ngo̱ ba Loba. Batudu be ná bembilane̱ Yehoyada ke̱ ba mawasa ne̱ni tata mido̱ngi ma Loba ponda ye̱se̱. (Bebolo 20:28) Belēdi ba bena ba mákokwe̱ mimbu beno̱ ná ba busane̱ o myango ma Yehoyada be nde ná ba lee̱le̱ te̱ ná ba be̱n bo̱ngo̱ ba Yehova, ba benga pe̱ be̱ mo̱ jemea, e ná a bolane̱  babo̱ o londise̱ mwano mao. A si me̱nde̱ caka babo̱ to̱ buńa. Beso̱mbe̱ be̱n te̱ ne̱ni Yehova ombwedino̱ Yehoyada, nika ńe ná e tute̱le̱ babo̱ o lee̱le̱ baboledi ba Yehova ba mákokwe̱ mimbu edube, tobotobo ba bena be o boleye̱ mo̱ yā etum a ponda. (Min. 16:31) O sukan, biso̱ be̱se̱ je ná jokwa na banedi ba bebwea na Bonalevi bena ba sue̱le̱ Yehoyada. Di benge so̱ sengane̱ ‘badiedi basu’ o lee̱ ná je jemea.—Bon. 13:17.

16. Nje e malee̱ ná kiṅe̱ Yoas a ta nde moto nu bo̱bi e?

¹⁶ Malea ma bwam ma Yehoyada mongwane̱ kiṅe̱ Yoas. (2 Ki. 12:2) Nik’e tute̱le̱ so̱ kiṅe̱ Yoas o bolea Yehova ke̱ ńe eso̱mbe̱. Nde Yehoyada a wedino̱, Yoas a botedi nde sengane̱ banedi bena ba ta ba pawe̱ na Yehova. Nje nik’e wanno̱ e? Mo̱ na tumba ba botedi nde o “bolea mawondi na losango.” (2 Mya. 24:4, 17, 18) To̱ná nik’e bwese̱no̱ Yehova ndutu jita, a ta te̱ nde “a lomea babo̱ bato̱pedi ba mudī o timbane̱ babo̱ . . . , nde ba si sengan babo̱.” Ba si sengane̱ to̱ muto̱ped’a mudī Sakaria c mun’a Yehoyada, nu ta prisi na munańango a bana na bana ńa Yoas. Kiṅe̱ Yoas a s’o̱nge̱le̱ bwam bwe̱se̱ mbia ma Sakaria mu boledino̱ mo̱, a bo nde Sakaria.—2 Mya. 22:11; 24:19-22.

17. Nje e timbi po̱ye̱ Yoas e?

 ¹⁷ Yoas a si bengi bwa Yehova bo̱ngo̱, na nik’e wanea mo̱ mbeu a ńolo. Yehova a ta a kwala ná: “Ba ba mayaṅe̱ mba ba me̱nde̱ yaṅabe̱.” (1 Sam. 2:30) Ombusa ponda, mulo̱ṅ ma bato ba Siria mwena mu si ta mu be̱ne̱ bato ndongo mu buki “mulo̱ṅ munde̱ne̱” ma Yoas, mu dia pe̱ mo̱ “oteten a sese ninde̱ne̱.” Bato ba Siria balono̱, Yoas a bwabe̱ na bautu bao ońolana a ta a bwa Sakaria. Bobe ba ni kiṅe̱ bo boli ná ombusa kwed’ao, ba si pule̱ mo̱ “o so̱ngo̱ a kiṅe̱.”—2 Mya. 24:23-25.

18. Bupisane̱ Yeremia 17:7, 8, nje jeno̱ ná di bola ná di si be̱ ka Yoas e?

¹⁸ Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o eyembilan a Yoas e? Kiṅe̱ Yoas a ta nde ka bwele myanga mi si po̱tino̱ o mińangadu, bwena ba tano̱ nde bangame̱n sue̱le̱ na diwondi. Ponda Yehoyada ńena nu ta ka di diwondi a wedino̱, ngo̱ a bato̱be̱ dube̱ la mbale̱ pe̱ e botea wungea, Yoas a kwedi nde. Eyembilan ao e malee̱ biso̱ ná di s’angame̱n bwa Loba bo̱ngo̱ buka te̱ ońolana di membilane̱ belongi basu ba mbia to̱ bato bape̱pe̱ o mwemba. Ná di benge be̱ ngińa o mbad’a mudī, jangame̱n jouse̱ ndolo n’edube di be̱nedino̱ Yehova, tongwea na jokwa l’Eyal’ao ponda ye̱se̱, dutea na muka.—Langa Yeremia 17:7, 8; Kol. 2:6, 7.

19. Nje Yehova a mengane̱no̱ biso̱ e?

¹⁹ Nje Yehova a mabaise̱no̱ ná di bole e titi bwambi. Nje ye̱se̱ a mengane̱no̱ biso̱ e mabusa nde o ben byala ba Mulangwedi 12:13 ná: “Bwa Loba bo̱ngo̱, o ne̱nge̱ mbend’ao, ebanja nika nde ńe eto̱m a bato be̱se̱.” Di be̱n te̱ bo̱ngo̱ ba Loba, di me̱nde̱ be̱ mo̱ jemea, e be̱ to̱ nje e mapo̱, kapo̱ ka Obaja na Yehoyada. To̱ lambo di si me̱nde̱ we̱le̱ ńamse̱ mulatako masu na Yehova.