1. Bupisane̱ Myenge 18:47, na nje David a langisane̱no̱ Yehova e?

 O NIN we̱nge̱, je ná di kusa mitakisan o mbad’epańpań mi mabole̱ ná longe̱ lasu di be̱ ndutu, to̱ mi matukwe̱ mo̱ ná bambam. E se̱ lo̱ko̱mea nika ńeno̱ o bia ná je ná di sisea be̱be̱ na Yehova Loba o baise̱ mo̱ jongwane̱ e! Jokwa di se̱le̱ lo̱nge̱le̱ biso̱ ná Yehova e nde Loba la longe̱, e pe̱ be̱be̱ o jongwane̱ biso̱ ponda ye̱se̱. Ponda di makusano̱ jongwane̱ lao, nik’e mabola biso̱ mbaki ná ‘Yehova e longe̱.’ (Langa Myenge 18:47.) Nde ombusa kwala be byala, David a bele̱ Loba ná “diwutamea lam” [to̱ “dale lam;” nwt.] Ońola nje a langisane̱no̱ Yehova Loba la longe̱ na dale, lambo lena di titi longe̱ e?

2. Njika tombwane̱ di be̱nno̱ o jombwea ońola nje David a bele̱no̱ Yehova ná “dale lam” e?

² O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ońola nje Yehova a belabe̱no̱ ná dale, na nje ni kobisan e malee̱no̱ biso̱ jombwea mo̱. Di me̱nde̱ pe̱ jokwa nje ye ná yongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ mo̱ ka Dale lasu. O sukan, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ bede̱mo ba Yehova be mabole̱ ná a be̱ ka dale.

OŃOLA NJE YEHOVA A MABELABE̱NO̱ NÁ DALE

3. O jita la ngedi, ne̱ni Bibe̱l e mabolane̱no̱ eyala ná “dale” e? (Ombwa duta la .)

³ Bibe̱l e malangisane̱ Yehova na “dale” ná nika ńongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ bede̱mo bō̱ a be̱nno̱. Y’eyala e mabusa nde jita o bepasi ba Bibe̱l owe̱ni eno̱ sesabe̱ ka Loba di si be̱n elangisan. O Ndimbisedi 32:4 nde Yehova a belabe̱no̱ ná “dale” ka nged’a boso. O muka mao, Hana a kwali ná “dale to̱ diwo̱ di titi ka Loba lasu.” (1 Sam. 2:2) Habakuk a bele̱ Yehova ná “dale lam.” (Hab. 1:12) Mutiled’a Myenge 73 a bele̱ Loba  ná “dale la mulema mam.” (Mye. 73:26) Yehova pe̱ a bele̱ mo̱me̱ne̱ ná dale. (Yes. 44:8) Di mala kwalea ońola bede̱mo belalo be mabole̱ ná Yehova a be̱ ka dale, jokwa pe̱ ne̱ni jeno̱ ná di bola ná a be̱ “dale lasu.”—Ndim. 32:31.

4. O njika mbadi Yehova eno̱ diwutamea e? (Myenge 94:22)

⁴ Yehova e nde diwutamea. Ka nje te̱ dale dinde̱ne̱ leno̱ ná di be̱ epol’a diwutamea o pond’a mùdi munde̱ne̱, mulemlem nde Yehova a matatano̱ biso̱ ponda di be̱nno̱ mitakisan minde̱ne̱. (Langa Myenge 94:22.) A matata biso̱, a si mese̱le̱ pe̱ to̱ ná lambo to̱ diwo̱ di bolane̱ biso̱ bobe o bwindea. Nde a kakane̱ pe̱ ná son a ponda a me̱nde̱ bo̱le̱ mambo me̱se̱ ma meke̱ ná di be̱ne̱ musango na mbo̱le̱.—Hes. 34:25, 26.

5. Ne̱ni Yehova eno̱ ná a be̱ Diwutamea lasu e?

⁵ Lambo diwo̱ jeno̱ ná di bola ná Yehova a be̱ Diwutamea lasu le nde ná di kane̱ mo̱. Ponda di makane̱no̱ Yehova, a mabola biso̱ “musango ma Loba” mwena mu makombe̱ mulema masu na mo̱nge̱le̱ masu. (Fil. 4:6, 7) Jombweye nje e po̱yedi munasango Artem, ńena nu ta nu we̱le̱be̱ o beboa ońola dube̱ lao. Sonja po̱ ni ta njo e ta e baise̱ mo̱ myuedi ponda na ponda te̱, e ta e banda mo̱ e wasa pe̱ o bwese̱ mo̱ iso̱n. Munasango Artem mo̱ ná: “Ponda te̱ ni sonja e tano̱ e bele̱ mba o baise̱ mba myuedi, na ta na bwa bo̱ngo̱. . . . Na ta so̱ na kane̱ Yehova ponda ye̱se̱. Na ta na baise̱ mo̱ ná a bole mba musango ma teten na dibie̱. To̱ na mińakisan ma ni sonja, na bengi be̱ pī. . . . Kana Yehova a tano̱ ongwane̱ mba, e ta nde biana na ta nde na te̱me̱ ombusa edim’a madale.”

6. Ońola nje jeno̱ ná di lakisane̱ Yehova ponda ye̱se̱ e? (Yesaya 26:3, 4)

⁶ Yehova e jemea, je ná di lakisane̱ mo̱. Ka dale di si masoe̱, Yehova e na biso̱ ponda ye̱se̱. Je ná di lakisane̱ mo̱ ebanja e nde “dale la m’ba na m’ba.” (Langa Yesaya 26:3, 4.) Kana eno̱ longe̱ o bwindea, a me̱nde̱ londise̱ makaki mao, a me̱nde̱ senga mika masu na jongwane̱ biso̱ ponda ye̱se̱. Je pe̱ ná di lakisane̱ Yehova ebanja e jemea na ba bena ba maboleye̱ mo̱. (2 Sam. 22:26) A si me̱nde̱ dimbea nje di mabolano̱, a me̱nde̱ pe̱ bola biso̱ bowe̱n ponda ye̱se̱.—Bon. 6:10; 11:6.

7. Nje di me̱nde̱no̱ tombwane̱ yete̱na di lakisane̱ Yehova e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁷ Di mabola ná Yehova a be̱ Dale lasu ke̱ di malakisane̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. Di be̱ mbaki ná di sengane̱ te̱ mo̱ to̱ o bete̱medi ba ndutu, di me̱nde̱ tombwane̱. (Yes. 48:17, 18) Je̱n te̱ ne̱ni a masue̱le̱no̱ biso̱, di me̱nde̱ bata lakisane̱ mo̱. Di me̱nde̱ so̱ be̱ mbaki ná Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde e ná ongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan, to̱ mi be̱ nde ngińa ne̱ni. O bete̱medi bena to̱ moto a titino̱ ná ongwane̱ biso̱, di maso̱ṅtane̱ ná Yehova mo̱ e ná ongwane̱ biso̱ ponda ye̱se̱. Munasango Vladimir mo̱ ná: “Ponda na tombise̱no̱ o beboa e boli ná na bate sisea be̱be̱ na Loba jita.  Na bati lakisane̱ Yehova ebanja na si ta na be̱ne̱ to̱ moto nupe̱pe̱ o mbasan mam, na ná mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a wusa jongwane̱ mba o lembe̱ mi mitakisan.”

8. (a) Ońola nje di makwalano̱ ná Yehova a si matukwa e? (b) Nje be̱ne̱ la Loba ka Dale lasu di mawaneano̱ biso̱ e? (Myenge 62:7, 8)

⁸ Yehova a si matukwa. Yehova e nde ka dale dinde̱ne̱, a si masoa a si matukwa pe̱ to̱. Bede̱mo bao be si matukwa, to̱ mwano mao pe̱. (Mal. 3:6) Ponda Adam na Eva ba kwe̱mno̱ mo̱ o mōnda ma Ede̱n, Yehova a si tuko mwano mao ońola bato ba benama. Ka nje te̱ ńamuloloma Paulo a tilino̱, Yehova “a titi ná a to̱bo̱ mo̱me̱ne̱.” (2 Tim. 2:13) Nik’e mapula nde kwala ná e be̱ to̱ nje e mapo̱ to̱ nje bane̱ ba mabolano̱, Yehova a si me̱nde̱ tukwa, a si me̱nde̱ pe̱ to̱ tukwa mwano mao na bete̱sedi bao. Je te̱ mbaki ná Yehova a si matukwa, di me̱nde̱ lakisane̱ mo̱ ná a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o pond’a ndutu, a sunga pe̱ biso̱ o kie̱le̱ ni maye̱.—Langa Myenge 62:7, 8.

9. Nje wokono̱ o myango ma Tatiana e?

⁹ Di dutedi te̱ ońola bede̱mo ba Yehova na mwano mao, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lakisane̱ mo̱ na o bola ná a be̱ Dale lasu. Nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ pī na tingame̱ na jemea lasu ponda jeno̱ lembe̱ mitakisan. (Mye. 16:8) Nika nde mambo ma tombino̱ ońola munańango Tatiana ńena nu ta nu we̱le̱be̱ o beboa ońola dube̱ lao. A kwali ná: “To̱ moto nupe̱pe̱ a si ta na mba. O bebotedi nik’e ta e takise̱ mba jita. Na ta na ńo̱sea.” Nde ponda a botedino̱ o dutea ońola mulatako mwe oteten a mitakisan a tano̱ a lembe̱ na mwano ma Yehova, nik’e boli ná a be̱ pī a kuse pe̱ ngińa o be̱ jemea. Mo̱ ná: “Ponda na so̱ṅtane̱no̱ ná ońola Yehova nde na tano̱ o be bete̱medi, nika ńongwane̱ mba ná na s’o̱nge̱le̱ pe̱ mbame̱ne̱ jita.”

10. Nje jeno̱ ná di bola tatan ná Yehova a be̱ Dale lasu e?

¹⁰ O mińa mi maye̱, di me̱nde̱ so̱be̱ o bete̱medi be ndutu jita, e me̱nde̱ so̱ pula ná di lakisane̱ Yehova ni ponda buka kwaṅ. Tatan so̱ nde jangame̱nno̱ jouse̱ dube̱ lasu ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ mo̱ jemea e be̱ to̱ nje e me̱nde̱ po̱. Ne̱ni bola nika e? Langa myango mi maso̱be̱ o Bibe̱l na myango ma baboledi ba Yehova ba we̱nge̱. Maka ne̱ni Loba a sue̱le̱no̱ babo̱. No̱ngo̱ ponda o dutea ońola mi myango. Nika ńe ná ńongwane̱ wa o bola ná Yehova a be̱ Dale lo̱ngo̱.

EMBILANE̱ BEDE̱MO BA YEHOVA BE MABOLE̱ NÁ A BE̱ KA DALE

11. Ońola nje jangame̱nno̱ jembilane̱ bede̱mo ba Yehova e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Nje beso̱mbe̱ ba bonasango beno̱ ná be bola.”)

¹¹ Je o wa je̱ne̱ bede̱mo ba Yehova be mabole̱ ná a be̱ ka dale. Jombweye ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ be bede̱mo. Di po̱ngi te̱ miwe̱n masu me̱se̱ o jembilane̱ be bede̱mo ba Yehova, di me̱nde̱ be̱ ńai ni dongame̱n o jembe̱ bonasango na bonańango asu. K’eyembilan Yesu a boli Simon dina ná Kefa (ba tukono̱ ná  “Petro”), di mapule̱ kwale̱ ná “epas’a dale.” (Yoh. 1:42) Yesu a ta nde a lee̱ ná Petro a me̱nde̱ lo̱ko̱ bane̱ o mwemba, embe̱ pe̱ dube̱ labu. Bibe̱l e makwala ná batudu be nde ka “mulo̱lo̱ko̱ ma dale dinde̱ne̱.” Nik’e mapula kwala ná ba matata mwemba. (Yes. 32:2) Nde mwemba mu matombwane̱ yete̱na be̱se̱ ba mapo̱ngo̱ miwe̱n o jembilane̱ bede̱mo ba Yehova.—Efe. 5:1.

12. Langwa mbadi iwo̱ jeno̱ ná di be̱ diwutamea ońola bane̱.

¹² Be̱ diwutamea ońola bane̱. Ponda iwo̱ bonasango na bonańango asu ba be̱n ńo̱ng’a epol’a diwutamea ombusa mbeu a ńolo to̱ ońolana basumwe̱ o mamboa mabu o njo̱m a bila to̱ mpungu; je ná di kasa babo̱ o mamboa masu. Nika mambo meno̱ bata be̱ bobe o min “mińa misukan,” ye̱ke̱i te̱ e me̱nde̱ pula ná jongwane̱le̱. (2 Tim. 3:1) Je pe̱ ná di bola bonasango na bonańango asu ndolo na lo̱ko̱mea ba mapule̱ babo̱. Mbadi po̱ ńa bola nika ńe nde ná ponda ba mapo̱no̱ o ndabo a Janea di kase babo̱ na muyao di lo̱ke pe̱ babo̱ na byala basu; nik’e me̱nde̱ bola ná mwemba mu be̱ epolo bato be̱se̱ ba masengano̱ bwam. O nin we̱nge̱, bato jita ba si malee̱le̱ bane̱ ndolo. Ponda bonasango na bonańango asu ba mapo̱no̱ so̱ o ndongame̱n, jangame̱n lo̱ko̱ babo̱ di lee̱le̱ pe̱ babo̱ ndolo.

13. Ne̱ni batudu beno̱ ná ba be̱ diwutamea ońola bane̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹³ Batudu be ná ba be̱ diwutamea ońola bonasango na bonańango bena mambo ma ndutu ma mako̱ye̱no̱. Batudu ba mapomane̱ wanea bonasango abu jongwane̱ ke̱ mbeu a ńolo e kwedi to̱ ke̱ ban be o lembe̱ maboa ma ngińa. Ba mabolane̱ pe̱ Bibe̱l o jembe̱ bane̱ na o bola babo̱ malea. Bonasango na bonańango ba me̱nde̱ pomane̱ sisea be̱be̱ na mutudu nu biane̱ ka moto ńe muyao, ndedi na nu bi  lambe̱ye̱ bane̱ toi. Mutudu a be̱n te̱ bede̱mo ka ben, ba me̱ne̱ ná o mombwea babo̱, ba le̱le̱me̱ pe̱ o we̱le̱ o ebolo malea ma Bibe̱l a mabolano̱ babo̱.—1 Tes. 2:7, 8, 11.

14. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná je moto beno̱ ná ba lakisane̱ e?

¹⁴ Be̱ moto beno̱ ná ba lakisane̱. E mapula ná bane̱ ba bie ná di me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o pond’a ndutu. (Min. 17:17) Ne̱ni jeno̱ ná di biane̱ ka moto beno̱ ná ba lakisane̱ e? Ke̱ di mapo̱ngo̱ miwe̱n buńa te̱ o jembilane̱ Loba, k’eyembilan ke̱ di be̱n ko̱lo̱ngo̱ne̱ la londise̱ makakane̱ masu to̱ la po̱ o ponda o wuma beno̱ jenge̱le̱ biso̱. (Mat. 5:37) Di bi pe̱ te̱ moto nu be̱n ńo̱ng’a jongwane̱, je ná jongwane̱ mo̱. O sumo te̱ nika, di po̱nge pe̱ miwe̱n o londise̱ bebolo basu o mwemba bupisane̱ bediedi di makusano̱.

15. Ne̱ni mwemba mu matombwane̱no̱ o be̱ne̱ batudu beno̱ ná ba lakisane̱ e?

¹⁵ Ne̱ni mwemba mu matombwane̱no̱ o be̱ne̱ batudu beno̱ ná ba lakisane̱ e? Bonasango ba bi te̱ ná be ná ba kusa batudu na bo̱bise̱ la ńolo ke̱ ba bele̱ babo̱, k’eyembilan  mombwed’epap’abu ya dikalo, nik’e membe̱ babo̱. Ba maso̱ṅtane̱ pe̱ ná ba to̱ndo̱be̱ yete̱na ba bi ná batudu ba le̱le̱me̱ o jongwane̱ babo̱. Bonasango na bonańango ba mabata lakisane̱ batudu yete̱na ban ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ o bolane̱ Bibe̱l na kalat’a mūt’a jemea na jangwa o bola babo̱ malea, o mulopo ma bola jo̱nge̱le̱ la babo̱me̱ne̱. Ba mabata pe̱ lakisane̱ mutudu nu bi kombe̱ besoka nu malondise̱ pe̱ byala bao.

16. Di tingame̱ te̱ na nje ye bwam, njika tombwane̱ nik’e mawaneano̱ biso̱me̱ne̱ na bane̱ e?

¹⁶ O si tukwa, tingame̱ na nje ye bwam. Je ná di be̱ eyembilan a bwam ońola bane̱ ke̱ di tingame̱ na nje ye bwam na ke̱ di mano̱ngo̱ bedomsedi be se̱medi o bete̱sedi ba Bibe̱l. Jokwa l’Eyal’a Loba di mabola ná dube̱ lasu di bate be̱ ngińa, di sikime̱ye̱ pe̱ o mbale̱. Di si me̱nde̱ sousabe̱ na belēdi ba mpoṅ na mo̱nge̱le̱ ma mpenga ma nin wase. (Efe. 4:14; Yak. 1:6-8) Kana di dube̱no̱ Yehova na makaki mao, di me̱nde̱ be̱ pī ponda di makusano̱ myango ma bobe. (Mye. 112:7, 8) Di me̱nde̱ pe̱ we̱le̱ jongwane̱ ba bena ba be̱n mitakisan.—1 Tes. 3:2, 3.

17. Nje e mongwane̱ batudu o be̱ eyembilan a bwam ońola bane̱ e?

¹⁷ Batudu bangame̱n be̱ bato ba bi jaleye̱ ńolo, be ye̱ne̱ n’ede̱mo a bwam na skwe̱. Ba mongwane̱ bane̱ o be̱ pī na o tingame̱ na dube̱ labu, bembe̱ pe̱ mwemba yete̱na ba “tingame̱ o eyal’a mbale̱.” (Tito 1:9; 1 Tim. 3:1-3) Eyembilan a batudu na mbadi ba mombweano̱ bate̱ dikalo e mongwane̱ ban o jukea o ndongame̱n, o te̱ dikalo, na o jokwa Eyal’a Loba na babo̱me̱ne̱ ponda ye̱se̱. Ponda bonasango na bonańango beno̱ o bete̱medi be mabwese̱ babo̱ bo̱ngo̱, batudu ba mome̱le̱ babo̱ ná ba lakisane̱ Yehova na makaki mao.

18. Ońola nje di mapulano̱ sesa Yehova na bata sisea be̱be̱ na mo̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Ne̱ni bata sisea be̱be̱ na Yehova.”)

¹⁸ Ombusa biso̱ jombwea bede̱mo ba Yehova bena be mubisane̱, je ná di kwala ka kiṅe̱ David ná: “Sesa di be̱ na Yehova, dale lam.” (Mye. 144:1) Je ná di lakisane̱ Yehova ponda ye̱se̱. To̱ nate̱na o bodun basu, je ná di lakisane̱ ná Yehova a me̱nde̱ benga jongwane̱ biso̱ o be̱ mo̱ jemea. Je so̱ ná di kwala ná: “E nde dale lam la ngińa.”—Mye. 92:15, 16.