Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 25

MWENGE 7 Yehova, ngiń’am

O si dimbea ná Yehova e nde “Loba la longe̱”

O si dimbea ná Yehova e nde “Loba la longe̱”

“Yehova a be̱ longe̱!”MYE. 18:47.

O DIN JOKWA

Di me̱nde̱ je̱ne̱ ná di matombwane̱ jita yete̱na di si dimbedi ná Loba di maboleano̱ e nde “Loba la longe̱.”

1. Nje e mongwane̱ baboledi ba Yehova o benga bolea mo̱ to̱ na mitakisan ba malembe̱no̱ e ?

 BIBE̱L e mabele̱ min mińa masu ná “pond’a bobe.” (2 Tim. 3:1) O sumo te̱ mitakisan bato be̱se̱ ba malembe̱no̱ o nin was’a bobe, baboledi ba Yehova ba matakisabe̱ tobotobo ońola dube̱ labu. Mo̱ nje e mongwane̱ biso̱ o benga bolea Yehova to̱ na mi mitakisan me̱se̱ e? Lambo diwo̱ la mweńa lena di mongwane̱ biso̱ le nde ná di bi ná Yehova e nde “Loba la longe̱.”—Yer. 10:10; 2 Tim. 1:12.

2. O njika mbadi Yehova eno̱ Loba la longe̱ e?

2 Yehova e na mbale̱, a me̱ne̱ mitakisan me̱se̱ di malembe̱no̱, a le̱le̱me̱ pe̱ o jongwane̱ biso̱. (2 Mya. 16:9; Mye. 23:4) Ponda te̱ di mo̱nge̱le̱no̱ ná e nde Loba la longe̱, nik’e mongwane̱ biso̱ o lembe̱ to̱ njika mitakisan jeno̱ ná di be̱ne̱. Jombweye te̱ ne̱ni nik’e tombino̱ na kiṅe̱ David.

3. Nje David a pulino̱ kwala na ben byala ná “Yehova a be̱ longe̱” e?

3 David a ta a bia Yehova bwam a ta pe̱ a lakisane̱ mo̱. Ponda kiṅe̱ Saul na bane̱ basingedi bao ba tano̱ ba pula bwa mo̱, David eyane̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱. (Mye. 18:7) Loba alabe̱ mika mao a sunga mo̱, na David a kwala ná: “Yehova a be̱ longe̱!” (Mye. 18:47) Na ben byala, David a si ta emba buka te̱ ná Loba e. Kalati po̱ e makwala ná David a ta nde a langwa mbaki a be̱nno̱ ná Yehova “e nde Loba la mbale̱, a le̱le̱me̱ pe̱ o jongwane̱ baboledi bao ponda ye̱se̱.” O longe̱ lao, David e̱n mambo ma boli mo̱ mbaki ná Loba e longe̱ na mbale̱, nika ńembe̱ pe̱ mo̱ o benga bolea Yehova na o sesa mo̱.—Mye. 18:29, 30, 50.

4. Nje di matombwane̱no̱ yete̱na je mbaki ná Yehova e nde Loba la longe̱ e?

4 Je te̱ mbaki ná Yehova e nde Loba la longe̱, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bolea mo̱ na ko̱di. Di me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa o lembe̱ mitakisan, di be̱ne̱ pe̱ ńo̱ng’a benga bola ebolo na ngińa ońol’ao. Di me̱nde̱ pe̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba benga sisea be̱be̱ na Yehova.

LOBA LA LONGE̱ A ME̱NDE̱ BOLA WA NGIŃA

5. Nje ye ná e bola ná di si soa ponda di be̱nno̱ mitakisan e? (Filipi 4:13)

5 Di me̱nde̱ we̱le̱ lembe̱ to̱ njika kekise̱, e be̱ dinde̱ne̱ to̱ disadi, yete̱na jo̱nge̱le̱ ná Yehova e longe̱ na ná a me̱nde̱ pe̱ sue̱le̱ biso̱. Di si dimbea ná mitakisan masu to̱ mō̱ mi titi ná mi buka Loba lasu, ebanja e nde Ńangum a me̱nde̱ pe̱ bola biso̱ ngińa ni mapule̱ o lembe̱ mo̱. (Langa Filipi 4:13.) Di si be̱n so̱ njo̱m to̱ po̱ o soa oboso ba mitakisan. Mbadi Yehova a masue̱le̱no̱ biso̱ ke̱ di be̱n mitakisan misadi e mabola biso̱ mbaki ná a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱ ponda di me̱nde̱no̱ be̱ne̱ minde̱ne̱.

6. Njika mambo ma po̱yedi David ponda a tano̱ eso̱mbe̱ mongwane̱ mo̱ o bata lakisane̱ Yehova e?

6 Jombweye byembilan beba be boli ná David a be̱ne̱ye̱ Yehova lakisane̱ dinde̱ne̱. Ke̱ David a dia mūtu a ta a tata mido̱ngi ma sango ao, na njo̱ e po̱ ngedi po̱ e putea mudo̱ngi mō̱, ngila pe̱ e bola mulemlem ngedi nipe̱pe̱. Yi ngedi ibane̱, David a bupe̱ yi ńama na ngiń’a mulema, na mo̱ a sunga mi mido̱ngi. Nde David a si ta o̱nge̱le̱ ná a we̱li nde bola nika na ngiń’ao ńa mo̱me̱ne̱. A ta a bia ná Yehova nde a boli mo̱ ni ngińa. (1 Sam. 17:34-37) David a si dimbedi ma mambo a kusino̱ to̱ buńa. Kana a tano̱ be̱ a dutea ońol’ao, nik’e boli mo̱ mbaki ná Loba la longe̱ a me̱nde̱ benga bola mo̱ ngińa o mińa mi maye̱.

7. Nje yongwane̱ David o te̱nge̱ne̱ Goliat e?

7 Ombusa ponda pe̱ ke̱ a dia eso̱mbe̱, David a ta ala o wuma mulo̱ṅ ma bila ma Bonaisrael mu tano̱ mu ko̱to̱me̱. A bomane̱ ná sonj’a Israel i ta i bwa bo̱ngo̱ bwambi ebanja ńamb’a mot’a Bonafilistia nu belabe̱ ná Goliat a ta be̱ a busa o ‘kumwa milo̱ṅ ma Israel.’ (1 Sam. 17:10, 11) Yi sonja i ta nde i bwa bo̱ngo̱ ońolana i ta nde i soke̱ mo̱nge̱le̱ mabu o mute̱ ma Goliat na o byala bao ba mikumwan ba tano̱ ba senga ponda ye̱se̱. (1 Sam. 17:24, 25) Nde David mo̱ a si ta e̱ne̱ mambo nika. A ta a bia ná seto̱ milo̱ṅ ma Israel mo̱me̱ne̱ nde Goliat a tano̱ a kumwa, a ta nde a loa “milo̱ṅ ma Loba la longe̱.” (1 Sam. 17:26) David a ta nde o̱nge̱le̱ Yehova. A ta mbaki ná kana ongwane̱no̱ mo̱ niponda a tano̱ eso̱mb’a mutatedi, a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ mo̱ o be bete̱medi. Na ni mbaki ńe̱se̱, David anane̱ Goliat a buka pe̱ mo̱!—1 Sam. 17:45-51.

8. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o lakisane̱ Yehova ponda jeno̱ lembe̱ mitakisan e? (Ombwa pe̱ duta.)

8 Biso̱ pe̱ je ná di buka mitakisan yete̱na di kombe̱ o mo̱nge̱le̱ ná Loba la longe̱ e be̱be̱ o jongwane̱ biso̱. (Mye. 118:6) Je ná di bata lakisane̱ Yehova yete̱na jo̱nge̱le̱ nje a bolino̱ o ponda ni tombi. Langa myango ma Bibe̱l myena mi mo̱nge̱le̱ wa ne̱ni Yehova a sungino̱ baboledi bao. (Yes. 37:17, 33-37) Ombwa pe̱ o mulomba masu jw.org mibia mi malee̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ bonasango na bonańango asu o nin pond’asu. O̱nge̱le̱ pe̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ wame̱ne̱. Yen ebe we ná wo̱nge̱le̱ ná a si boli mambo mande̱ne̱ ońol’ango̱, k’eyembilan sunga wa o mā ma njo̱ to̱ ngila. Nde nje ye mbale̱ ye nde ná Yehova a boli mambo jita o longe̱ lo̱ngo̱! A duti wa ná o be̱ diko̱m lao. (Yoh. 6:44) Na jongwane̱ lao pe̱ nde o diano̱ o mabolea mo̱ nate̱na bon ba we̱nge̱. Baise̱ so̱ Yehova ná ongwane̱ wa o jo̱nge̱le̱ ngedi ye̱se̱ alabe̱no̱ mika mo̱ngo̱, a sue̱le̱no̱ wa ponda o tano̱ o be̱ne̱ ńo̱ngi, to̱ ongwane̱no̱ wa o bete̱medi ba ndutu. O dutedi te̱ ońola mambo ka man, o me̱nde̱ bata lakisane̱ Yehova ná a me̱nde̱ benga jongwane̱ wa.

Jemea lasu to̱ na mitakisan di mabola Yehova epolo o jalabe̱ Satan (Ombwa mongo 8-9)


9. Nje jangame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ ke̱ je o lembe̱ mitakisan e? (Minia 27:11)

9 Di me̱ne̱ te̱ Yehova ka Loba le longe̱ na mbale̱, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n jombwea mitakisan masu. Ne̱ni e? Di me̱nde̱ je̱ne̱ ná nje di mabolano̱ ke̱ di be̱n mitakisan e mongwane̱ Yehova o jalabe̱ musinged’ao Satan. Ebanja Satan Diabolo a kwali ná o pond’a mitakisan, di me̱nde̱ caka Yehova. (Hiob 1:10, 11; langa Minia 27:11.) Nde di bengi te̱ be̱ Yehova jemea to̱ na mitakisan, di malee̱ ná di to̱ndi mo̱ na ná Diabolo e nde ńalobango. Mo̱ we o lembe̱ mitakisan mi mawe̱ na go̱bina, pas’a bekusedi, mayaṅako o dikalo, to̱ mitakisan mipe̱pe̱ e? Yete̱na e, o̱nge̱le̱ ná bete̱medi bo̱ngo̱ be mabola wa epolo o bwese̱ mulema ma Yehova muńe̱nge̱. O si dimbea pe̱ to̱ ná a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná kekise̱ to̱ diwo̱ di buke ngud’ango̱. (1 Kor. 10:13) A me̱nde̱ bola wa ngińa ná o we̱le̱ lembe̱.

LOBA LA LONGE̱ A ME̱NDE̱ BOLA WA BOWE̱N

10. Nje Loba la longe̱ a me̱nde̱no̱ bola ońola baboledi bao e?

10 Yehova e nde nu nu mabole̱ ba bena ba mowe̱ mo̱ bowe̱n. (Bon. 11:6) A mabola biso̱ musango o nin we̱nge̱ na nje e mapule̱ biso̱, a me̱nde̱ pe̱ bola biso̱ longe̱ la bwindea o kie̱le̱ ni maye̱. Je ná di lakisane̱ Yehova ebanja di bi ná a be̱n ńo̱ngi na ngudi o bola biso̱ bowe̱n. Ni mbaki e mabola pe̱ ná di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o bolea mo̱, kapo̱ ka baboledi bao ba ponda ni tombi. Nika nde Timoteo a bolino̱.—Bon. 6:10-12.

11. Nje e tute̱le̱ Timoteo o bola ebolo na ngińa o mwemba e? (1 Timoteo 4:10)

11 Langa 1 Timoteo 4:10. Timoteo a ta a dube̱ ná Loba la longe̱ a me̱nde̱ bola mo̱ bowe̱n. Ońola nika nde a bolino̱ ebolo na ngińa ońola Yehova na bane̱. Nje a bolino̱ e? Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ mo̱ ná a ńake o ebol’a dikalo na o belēdi. Timoteo a ta pe̱ angame̱n be̱ eyembilan a bwam ońola bonasango ao, e be̱ beso̱mbe̱ to̱ badun. A ta pe̱ a be̱ne̱ m’bē̱ ma ndutu, ka bola bonasango malea na iwiye̱ ke̱ nik’e mapula, nde na muyao pe̱. (1 Tim. 4:11-16; 2 Tim. 4:1-5) Timoteo a ta mbaki ná to̱ná ponda iwo̱ bane̱ ba si tano̱ be̱ne̱ ebol’ao to̱ timbise̱le̱ mo̱ masoma, Yehova a me̱nde̱ te̱ nde bola mo̱ bowe̱n.—Rom. 2:6, 7.

12. Ońola nje batudu ba maboleano̱ mwemba na ngud’abu ńe̱se̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

12 We̱nge̱, batudu pe̱ be ná ba be̱ mbaki ná Yehova a me̱ne̱ ebol’abu ya bwam, ye pe̱ mo̱ tiki. O sumo te̱ ná ba mombwea mwemba, ba malee̱, ba mate̱ pe̱ dikalo, batudu jita ba mano̱ngo̱ dongo o bebolo ba longa na ba wana la jongwane̱ o pond’a mbeu a ńolo. Bape̱pe̱ be o bepepa be mape̱pe̱le̱ baboedi to̱ o muso̱ngi ma bonasango ba mabole̱ ebolo na mado̱kita (CLH.) Batudu ba mabola nde ma mambo me̱se̱ ebanja ba bi ná mwemba mwe nde ma Yehova seto̱ ma mot’a benama. Nik’e mabola ná ba mabolea mwemba na mulema mwe̱se̱, be pe̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola babo̱ bowe̱n ońol’ebol’abu.—Kol. 3:23, 24.

Loba la longe̱ a me̱nde̱ bola wa bowe̱n ońola ebol’ango̱ ya ngińa (Ombwa mongo 12-13)


13. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ nje di mabolano̱ ońol’ao e?

13 Bato be̱se̱ ba titi ná ba be̱ batudu. Nde biso̱ be̱se̱ di be̱n lambo jeno̱ ná di bola Yehova. A mabwa muńe̱nge̱ jita ke̱ di mabolea mo̱ na ngud’asu ńe̱se̱. Yehova a me̱ne̱ mabea ma wonja di mabolano̱ o sue̱le̱ bebolo ba bebokedi, to̱ ma sala nde. E pe̱ muńe̱nge̱ niponda di mabukano̱ iso̱n asu na biso̱ di lee̱ dia o ndongame̱n o bola jalabe̱, na ke̱ di lakise̱ moto nu wusane̱ biso̱. To̱ e be̱ nde ná o wusa to̱ndo̱ bola buka nje o mabolano̱, be̱ mbaki ná Yehova a mabwane̱ nje o mawe̱le̱no̱ bola muńe̱nge̱. A to̱ndi wa, a me̱nde̱ pe̱ bola wa bowe̱n ońola nje o mabolano̱.—Lukas 21:1-4.

BENGA SISEA BE̱BE̱ NA LOBA LA LONGE̱

14. Ne̱ni be̱ne̱ la mulatako ma batabata na Yehova di mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ mo̱ jemea e? (Ombwa pe̱ duta.)

14 Di be̱n te̱ mulatako ma batabata na Yehova, e me̱nde̱ be̱ biso̱ lambo di bo̱bi o benga be̱ mo̱ jemea. Ye nde nje e tombi na Yose̱f. A bangi o wite̱ muso̱nje. Loba a ta mbale̱ o miso̱ mao, a si ta pe̱ to̱ a pula bwese̱ mo̱ ndutu. (Bbot. 39:9) Ná Yehova a be̱ pe̱ mbale̱ o miso̱ masu, jangame̱n te̱se̱ ponda o jokwa Eyal’ao, di kane̱ pe̱ mo̱ ponda ye̱se̱. Nik’e me̱nde̱ bata jouse̱ mulatako masu na Yehova. Kapo̱ ka Yose̱f, di be̱n te̱ mulatako ma batabata na Yehova, di si me̱nde̱ bola to̱ lambo di me̱nde̱ bwese̱ mo̱ ndutu.—Yak. 4:8.

O bengi te̱ sisea be̱be̱ na Loba la longe̱, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ wa o be̱ mo̱ jemea (Ombwa mongo 14-15)


15. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o nje e po̱yedi Bonaisrael o eyaṅ e? (Bonahebe̱r 3:12)

15 Ba bena ba madimbeye̱ ná Yehova e nde Loba la longe̱, be ná ba panda na mo̱ na bo̱bise̱ la ńolo. Jombweye nje e po̱yedi Bonaisrael ponda ba tano̱ o eyaṅ. Ba ta ba bia ná Yehova e longe̱, nde ba botedi be̱ne̱ penda ná e ná a londise̱ ńo̱ng’abu. Ba baise̱ na mo̱me̱ne̱ ná: “Nga Yehova e oteten asu, nga a titi e?” (Bbu. 17:2, 7) Nik’e boli ná ba pawe̱ na Loba. Ye̱ke̱i te̱, di si mapula bupe̱ eyembilan abu ya bobe.—Langa Bonahebe̱r 3:12.

16. Nje ye ná e be̱ kekise̱ ońola dube̱ lasu e?

16 Nin wase e mabola ná e be̱ biso̱ ndutu o benga sisea be̱be̱ na Yehova. Jita ba si dube̱ ná Loba e. E yo̱ki pe̱ je̱ne̱ne̱ biana bato bena ba si mabupe̱ bete̱sedi ba Loba nde ba be̱n longe̱ la bwam. Nika ńe ná e be̱ kekise̱ ońol’asu. To̱ná di dube̱no̱ ná Loba e, je ná di botea be̱ne̱ penda ná a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱. Nika nde e po̱yedi mutiled’a Myenge 73. A ta e̱ne̱ ná bato bena ba ta ba yaṅa bete̱sedi ba Loba ba ta ba be̱ne̱ longe̱ la bwam. A botedi so̱ o baise̱ mo̱me̱ne̱ nga ye muse̱ṅ o bolea Loba.—Mye. 73:11-13.

17. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o ja be̱be̱ na Yehova e?

17 Nje yongwane̱ nu mutiled’a myenge o po̱ngulane̱ mbad’ao ńa je̱ne̱ mambo e? A dutedi ońola nje e me̱nde̱ po̱ye̱ ba bena ba mapande̱ na Yehova. (Mye. 73:18, 19, 27) O̱nge̱le̱ pe̱ minam di makusano̱ ońolana di mabolea Loba. (Mye. 73:24) Biso̱ pe̱ je ná jo̱nge̱le̱ minam me̱se̱ Yehova a bolino̱ biso̱. Keka te̱ dutea ne̱ni longe̱ lasu di wusano̱ be̱ e be̱ te̱ ná di si mabolea Yehova. Bola la nika di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o tika be̱ mo̱ jemea, di po̱ pe̱ o mulemlem ma jo̱nge̱le̱ na nu mutiled’a myenge nu kwali ná: “Ye mba bwam o be̱ Loba be̱be̱.”—Mye. 73:28.

18. Ońola nje jeno̱ ná jenge̱le̱ kie̱le̱ ni maye̱ na mbaki ńe̱se̱ e?

18 Di me̱nde̱ we̱le̱ lembe̱ to̱ njika mitakisan di me̱nde̱no̱ kusa o min mińa misukan ońolana di ‘mabolea Loba la longe̱ na la mbale̱.’ (1 Tes. 1:9) Loba lasu a mombwea biso̱ na mbale̱, a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱ ponda ye̱se̱. A ta na baboledi bao o ponda ni tombi, e pe̱ na biso̱ o nin we̱nge̱. Son a ponda di me̱nde̱ lembe̱ ndenge̱ ninde̱ne̱ ni si ta ni máje̱ne̱ne̱ o wase ńe̱se̱. Nde di si me̱nde̱ lembe̱ mo̱ na biso̱me̱ne̱, Yehova a me̱nde̱ be̱ na biso̱. (Yes. 41:10) Biso̱ be̱se̱ “je ná di kwala na mulema ma mbaki na: [Yehova] nde e jongwane̱ lam, na si mabwa bo̱ngo̱.”—Bon. 13:5, 6.

MWENGE 3 We ngiń’am, dipita lam na lakisane̱ lam