1-2. Njik’edube Yehova a mabolano̱ baboledi bao ba jemea e?

 MOTO a baise̱ te̱ wa ná: ‘Nja Yehova eno̱ ońol’ango e?’ We ná walabe̱ ná: ‘Yehova e nde Sango am, Loba lam na diko̱m lam.’ We pe̱ ná wo̱nge̱le̱ byala bepe̱pe̱ weno̱ ná o bolane̱ o kwalea ońola Yehova. Nde mo̱, e mápo̱ye̱ wa ná o kwale ná e nde moto nu makase̱ wa ka mwe̱n ao e?

² Kiṅe̱ David a langisane̱ mulatako mwe oteten a Yehova na baboledi bao ba jemea, na mulatako mwe oteten a moto na be̱n bena a bele̱no̱. A baise̱ ná: “A Yehova, nja e ná a kasabe̱ ka mwe̱n o muno̱ko̱ mo̱ngo̱, na ja pe̱ o mudongo mo̱ngo̱ ma bosangi e?” (Mye. 15:1) Be byala be malee̱ biso̱ ná je ná di be̱ be̱n ba Yehova na mako̱m mao. E se̱ edube ende̱ne̱ Yehova a mabolano̱ biso̱ e!

YEHOVA A MAPULA NÁ DI BE̱ BE̱N BAO

3. Nja nu ta mwe̱n a boso ńa Yehova e, njika besengedi pe̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ mō̱ te̱ ońola nune̱ e?

³ Obiana Yehova a mabotea weka, a ta nde mo̱me̱ne̱ mō̱. Nde o ponda po̱ te̱nge̱, a weki Mun’ao ńaboso, na nun a timba ka mwe̱n a boso a kasino̱ o muno̱ko̱ mao. Yehova a ta pe̱ muńe̱nge̱ jita o kasa mo̱. Bibe̱l e malee̱ ná Yehova a ta a  to̱ndo̱ Mun’ao tobotobo. E makwala pe̱ ná nu mwe̱n ao ńaboso pe̱ a ta a londa “na musombise̱ oboso bao ponda ye̱se̱.”—Min. 8:30.

4. Ombusa ponda, ba nja Yehova a kasino̱ ka be̱n o muno̱ko̱ mao e?

⁴ Ombusa ponda Yehova a weki pe̱ ange̱l, a bola mo̱ epolo ná mo̱ pe̱ i be̱ be̱n bao. Bibe̱l e mabele̱ ange̱l ná “bana ba Loba,” e malee̱ pe̱ ná ye muńe̱nge̱ o be̱ oboso ba Yehova. (Hiob 38:7; Dan. 7:10) Mimbu jita, mako̱m ma Loba ma ta nde buka te̱ be bewekedi ba mudī bena be o mo̱ń, o wuma a majano̱. Ombusa ponda, a weki pe̱ bato ba benama bena ba wusa timbe̱ be̱n bao. Bato bō̱ ban bena ba timbi be̱n bao: Heno̱k, Noa, Abraham na Hiob. Bibe̱l e malee̱ ná ba bato ba jemea ba ta nde mako̱m ma Loba, ebanja ba ta ba “dangwa na Loba.”—Bbot. 5:24; 6:9; Hiob 29:4; Yes. 41:8.

5. Nje di mokwano̱ o edinge̱ e maso̱be̱ o Hesekiel 37:26, 27 e?

⁵ Bebwea ba mimbu ombusa ponda, Yehova a bengi bele̱ bato ná ba timbe mako̱m na be̱n bao. (Langa Hesekiel 37:26, 27.) K’eyembilan, eding’a Hesekiel e malee̱ biso̱ ná Loba a be̱n ńo̱ngi na mbale̱ ná baboledi bao ba jemea ba be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na mo̱. A kakane̱ o “ńo̱ male ma musango na babo̱.” Y’edinge̱ e mombwea nde ponda ńena ba bena ba be̱n dipita la be̱ longe̱ o mo̱ń na ba bena ba be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase ba me̱nde̱no̱ be̱ mwemba o muno̱ko̱ ma Yehova o mbad’edinge̱dinge̱, ka ‘dibemba diwo̱.’ (Yoh. 10:16) Jā nde o ni ponda!

LOBA A MOMBWEA BISO̱ E BE̱ TO̱ WE̱NI JENO̱

6. Ne̱ni moto a matimbano̱ mwe̱n o muno̱ko̱ ma Yehova e, owe̱ni pe̱ mu muno̱ko̱ mweno̱ ná mu so̱be̱ e?

⁶ O pond’a kwaṅ, muno̱ko̱ mu ta nde epolo moto a wusano̱ wumse̱; mu ta pe̱ mu tata mo̱ o pond’a bobe. Mwe̱n a ta engane̱ moto nu makase̱ mo̱ o muno̱ko̱ mao ná ombweye mo̱ o mbad’a bwam. Ponda di mabake̱no̱ biso̱me̱ne̱ na Yehova, di matimba nde be̱n o muno̱ko̱ mao. (Mye. 61:5) Di makusa da la mudī njoasoa, je pe̱ mako̱m na bane̱ be̱n ba Yehova. Nde muno̱ko̱ mao mu si te̱m pe̱ to̱ o epolo ewo̱. Walo te̱ o ekombo epe̱pe̱, pondapo̱ o jukea o jako̱to̱ne̱ la tobotobo, o me̱nde̱ dongame̱ne̱ bato bape̱pe̱ bena ka kusi bonam ba be̱ o muno̱ko̱ ma Loba. Di mabolea te̱ Yehova na jemea, je ná di be̱ o muno̱ko̱ mao, e be̱ to̱ we̱ni jeno̱.—Bbī. 21:3.

7. Ne̱ni di bino̱ ná bato ba jemea ba wedi pe̱ ba dia nde be̱n o muno̱ko̱ ma Yehova e? (Ombwa pe̱ duta.)

 ⁷ Nde, bato ba jemea bena ba wedi ba dia o muso̱ngi ma be̱n o muno̱ko̱ ma Yehova e? Jalabe̱ le nde ná e! Ońola nje di makwalano̱ nika e? Ońolana Yehova a dia a mo̱nge̱le̱ babo̱. Yesu a teleye̱ ná: “Nde ye te̱ ońola bawedi ná ba mapumbwa, Mose pe̱ a lee̱ nika o wuma mbutu mu tubabe̱no̱ dina, kana a bele̱no̱ Sango ná Loba la Abraham, Loba la Isak na Loba la Yakob. Loba a titi so̱ Loba la bawedi, nde la baweńa, ebanja be̱se̱ ba malangabe̱ nde na mo̱ ka be longe̱.”—Lukas 20:37, 38.

MINAM DI MAKUSANO̱, NA MAMBO JANGAME̱NNO̱ BOLA

8. Nje di matombwane̱no̱ o be̱ oteten a muno̱ko̱ ma Yehova e?

⁸ Muno̱ko̱ ma Yehova mu matata be̱n bao na nje ye̱se̱ ye ná e ńamse̱ mulatako mabu na mo̱, mu mabola pe̱ babo̱ dipita la mbale̱. Di jai te̱ be̱be̱ na Yehova, Satan a titi ná a bolane̱ biso̱ to̱ lambo di matakise̱ biso̱ o bwindea. (Mye. 31:24; 1 Yoh. 3:8) O was’a peńa, Yehova a me̱nde̱ benga tata mako̱m mao ma jemea o mbad’a mudī, nde a me̱nde̱ pe̱ tata babo̱ na kwedi.—Bbī. 21:4.

9. Nje Yehova a mengane̱no̱ be̱n bao e?

⁹ Na mbale̱, nika ńe nde edube ende̱ne̱ o be̱ mwe̱n o muno̱ko̱ ma Yehova; je ná di be̱ mako̱m mao tatan na o bwindea. Nje jangame̱nno̱ bola ná di benge be̱ be̱n bao e? Moto a bele̱ te̱ wa ombo’ao, o me̱nde̱ wasa bia nje a mengane̱no̱ wa. E ná a to̱ndo̱ k’eyembilan ná o sumwe betambi bo̱ngo̱ obiana o mingea o ndabo, nik’e si me̱nde̱ pe̱ to̱ takise̱ wa ná o bole nika. Mulemlem nde yeno̱ pe̱ na biso̱, di mapula bia nje Yehova a mengane̱no̱ ba bena ba be̱n ńo̱ng’a tika be̱ be̱n o muno̱ko̱ mao. Ndol’asu ońola Yehova e matute̱le̱ biso̱ o bola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o “do̱lisane̱ mo̱ o mambo me̱se̱.” (Kol. 1:10) To̱ná Yehova eno̱ diko̱m lasu, di memba ná e pe̱ nde Loba lasu na Sango asu, na ná jangame̱n bola mo̱ edube. (Mye. 25:14) Di si dimbea so̱ nja eno̱ to̱ buńa, di bole pe̱ mo̱ edube ende̱ne̱ angame̱nno̱ ponda ye̱se̱. Nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o banga bola lambo di me̱nde̱ lingise̱ mo̱. Di mapula “dangwa na sibise̱ la ńolo” oboso ba Loba lasu ponda ye̱se̱.—Mik. 6:8.

YEHOVA A SI TA NDANDO NA BONAISRAEL O EYAṄ

10-11. Ne̱ni mbadi Yehova ombwedino̱ Bonaisrael o eyaṅ a Sinai e malee̱no̱ ná a titi ndando e?

¹⁰ Yehova Loba a mombwea be̱n bao esibe̱ ndando. (Rom. 2:11) Je ná je̱ne̱ nika o mbadi ombwedino̱ Bonaisrael ponda ba tano̱ o eyaṅ a Sinai.

¹¹ Ombusa mo̱ busane̱ tumba lao o Egipto owe̱ni ba tano̱ bakom, Yehova a te̱se̱ prisi yena i ta i bolea o muno̱ko̱ ma ndongame̱n. A po̱si Bonalevi ná ba bole bebolo bepe̱pe̱ o muno̱ko̱. Mo̱ Yehova a ta ombwea ba bena ba ta ba bolea o muno̱ko̱ to̱ ba bena ba ta ba ja o mbasan mao, bwam buka bane̱ e? Ke̱m! Ebanja Yehova a titi ndando.

12. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ ná a si ta ndando na tumba lao e? (Bebusedi 40:38) (Ombwa pe̱ duta.)

¹² Mot’a Israel te̱ a ta a be̱ne̱ epolo o be̱ diko̱m la Yehova, e be̱ ná a mabolea o muno̱ko̱ to̱ ke̱m, to̱ ná a maja be̱be̱ to̱ etum na muno̱ko̱. K’eyembilan, Yehova a ta a bola ná tumba le̱se̱ di we̱le̱ je̱ne̱ diwondi la diwindiwindi na la wea lena di ta di te̱me̱ omo̱ń a muno̱ko̱ ma ndongame̱n. (Langa Bebusedi 40:38.) Diwindiwindi di ta be̱ le te̱ o jasumwe̱ o wala o epolo epe̱pe̱, to̱ ba bena  ba ta ba ja etum na muno̱ko̱ ma ndongame̱n ba ta be̱ne̱ mo̱, na babo̱ ba ko̱te̱le̱ masango mabu, ba sibise̱ mino̱ko̱ mabu, ba botea lo̱ndo̱ mwemba na tumba le̱se̱. (Mis. 9:15-23) Bato be̱se̱ pe̱ ba ta ba senga miseba ma ngińa ma mawe̱u ma silba maba, mena mi ta mi bīse̱ tumba ná bangame̱n jasumwe̱. (Mis. 10:2) Di me̱ne̱ so̱ ná moto ńena nu ta nu ja o mbasan ma muno̱ko̱ ma ndongame̱n a si ta batabata na Yehova buka ba bena ba ta ba ja etum. Nde mot’a Israel te̱ a ta a be̱ne̱ epolo o be̱ mwe̱n a Yehova, a ta pe̱ mbaki ná Yehova a madie̱le̱ na tata mo̱. Mulemlem ma mbaki nde di be̱nno̱ o nin we̱nge̱: e be̱ o to̱ njika su la wase di majano̱, Yehova a to̱ndi biso̱, a mombwea biso̱, a matata pe̱ biso̱.

YEHOVA A TITI NDANDO NA BABOLEDI BAO O NIN WE̱NGE̱

13. O nin we̱nge̱, nje e malee̱ ná Yehova a titi ndando e?

¹³ We̱nge̱, baboledi ba Loba bō̱ ba maja be̱be̱ na mulopo m’ebolo ma Mboṅ a Yehova to̱ mukanjo m’ebolo mō̱. Bape̱pe̱ mo̱me̱ne̱ ba mabola nde ebolo oten. Nik’e mabola so̱ ná be ná ba no̱ngo̱ dongo o jita la bebolo be mabolane̱ oten, be pe̱ ná be̱ne̱ bonasango bena ba madie̱le̱ ebolo. Bō̱ pe̱ be nde o ebol’ebondo to̱ o mbadi ipe̱pe̱ ya ebol’a pond’a mususu ya tobotobo. Yete̱na o titi o muso̱ngi ma ba bena ba mano̱nge̱ dongo o yi ńai a bebolo, be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi be̱n bao be̱se̱, na wa pe̱. A bi nje e mapule̱ wa, a mabola pe̱ wa mo̱. (1 Pet. 5:7) Loba a mabola baboledi bao be̱se̱ da la mudī, a madie̱le̱ babo̱, a tata pe̱ babo̱.

14. Njika lambo dipe̱pe̱ di malee̱ ná Yehova a titi ndando na be̱n bao e?

¹⁴ Lambo dipe̱pe̱ di malee̱ ná Yehova a titi ndando na be̱n bao le nde ná a boli ná bato be ná ba langa Bibe̱l o wase ńe̱se̱. O bebotedi, Bibe̱l e ta nde e tilabe̱ na leme̱ lolalo: Bonahebe̱r, Bonaaram na Grikia. Mo̱ bato bena ba bi lange̱ lo leme̱ Bibe̱l e tilabe̱no̱ ba  be̱n mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova buka ba bena ba si bi lange̱ mo̱ e? Jalabe̱ le nde ná ke̱m.—Mat. 11:25.

15. Njika mboṅ ni mabamse̱ ná Yehova a titi ndando e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁵ Yehova a si mapo̱so̱ biso̱ ka mako̱m mao ońolana joko jita to̱ ońolana di bi to̱po̱ leme̱ jita. Bato be̱se̱ ba be̱n epolo o tombwane̱ dibie̱ lao, e be̱ ná balo o besukulu bende̱ne̱ to̱ ke̱m. Eyal’ao Bibe̱l e tukwabe̱ o lokoli la leme̱; nik’e mabola ná bato o wase ńe̱se̱ be ná bokwa belēdi be maso̱be̱ oten na nje bangame̱nno̱ bola ná ba be̱ mako̱m ma Loba.—2 Tim. 3:16, 17.

TIKA BE̱ MWE̱N A YEHOVA

16. Bupisane̱ Bebolo 10:34, 35, nje bola ná di benge do̱lisane̱ Yehova e?

¹⁶ Nika ńe nde edube ende̱ne̱ ná Yehova a kase biso̱ ka be̱n o muno̱ko̱ mao. A bi kasa be̱n buka to̱ ja nde, e pe̱ ndolo na muyao jita. O sumo te̱ nika, a titi ndando, a makasa biso̱ be̱se̱ esibe̱ jombwea owe̱ni di majano̱, epolo di wuno̱, besukulu jalono̱, muso̱no̱ masu m’eyobo, tumba lasu, mimbu masu, to̱ nga je nde mome to̱ muto. Nde ba bena ba masengane̱ mo̱ nde Yehova a makasano̱ ka be̱n.—Bebolo 10:34, 35.

17. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bia mambo mape̱pe̱ Yehova a mengane̱no̱ be̱n bao e?

¹⁷ Ka nje te̱ e tilabe̱no̱ o kalat’a Myenge 15:1, David a baise̱ min myuedi ná: “A Yehova, nja e ná a kasabe̱ ka mwe̱n o muno̱ko̱ mo̱ngo̱, na ja pe̱ o mudongo mo̱ngo̱ ma bosangi e?” Mudī ma Yehova mongwane̱ David o jalabe̱ mi myuedi. O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ mambo mō̱ jangame̱nno̱ bola ná di benge do̱lisane̱ Yehova, di tike pe̱ be̱ be̱n bao.