1. Nje edī a penda e matute̱le̱no̱ bato bō̱ o bola e?

O NIN we̱nge̱, edī a penda e matute̱le̱ bato o bola mambo esibe̱ jombwea bwam ba bane̱. K’eyembilan, sango a dio l’ebolo diwo̱ e ná a bolane̱ babe̱ne̱ miyo m’ebolo bape̱pe̱ bobe o bwam ba buka babo̱. Moke̱ bo̱l to̱ loko dipe̱pe̱ e ná a boṅsane̱ bolane̱ moto ńe o joke̱ o yene̱ ekip bobe o bwam ná ekip ao nde e dipe. Mūt’esukulu nu mapule̱ ná mo̱ nde a kuse epolo o jingea o universite ninde̱ne̱ po̱ e ná a wo̱ndo̱ o makekise̱ o bwam ná a kuse y’epolo. Biso̱ kriste̱n di memba ná be bedangwedi be bobe; be nde “bebolo b’eyobo.” (Gal. 5:19-21) Nde mo̱ baboledi ba Yehova bō̱ be ná ba be̱ne̱ edī a penda o mwemba esibe̱ babo̱ bia e? Mi myuedi me mweńa jita ońolana edī a penda ye ná e ńamse̱ jalatane̱ le oteten a bonasango.

2. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

² O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea bede̱mo ba bobe be ná be bola ná edī a penda e be̱ oteten a bonasango na bonańango. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea byembilan ba bome na bito ba jemea o mińa ma Bibe̱l bena ba s’ese̱le̱ ná edī a penda e be̱ne̱ ngińa omoń abu. Di se̱le̱ kwalea ońola nje jangame̱nno̱ wase̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu.

3. Njika myuedi jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ e?

³ Ye bwam ná di wase̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu ponda na ponda te̱. Je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ ne nde muńe̱nge̱ buka te̱ ke̱ na mo̱nge̱le̱ ná na buki moto nupe̱pe̱ e? Mo̱ na  mabola nde ebolo na ngińa o mwemba ońolana na mapula be̱ ńaboso to̱so̱ ońolana na mapula buka munasango to̱ munańango mō̱ tobotobo e? Nga na mabola nde ebolo na ngińa buka te̱ ońolana na mapula bwese̱ Yehova muńe̱nge̱ e?’ Ońola nje jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ mi myuedi e? Maka nje Eyal’a Loba e makwalano̱.

4. Ońola nje di s’angame̱nno̱ kobisane̱ biso̱me̱ne̱ na bato bape̱pe̱, ka nje te̱ Galatia 6:3, 4 e makwalano̱ e?

⁴ Bibe̱l e makwala ná di s’angame̱n kobisane̱ biso̱me̱ne̱ na bato bape̱pe̱. (Langa Galatia 6:3, 4.) Ońola nje e? Njo̱m po̱ ńe nde ná, jo̱nge̱le̱ te̱ ná di buki munasango mō̱, je ná di be̱ kumba. Nipe̱pe̱ ńe nde ná, jo̱nge̱le̱ te̱ ná bonasango asu ba buki biso̱, je ná di bo̱bo̱. E be̱ to̱ ne̱ni, e titi dibie̱ o be̱ne̱ ni mbad’a je̱ne̱ la mambo. (Rom. 12:3) Munańango mō̱ nu be̱n dina ná Katerina, * nu maje̱ o Grikia, mo̱ ná: “Na ta na ko̱lo̱ngo̱ne̱ kobisane̱ mbame̱ne̱ na bato na tano̱ ne̱ne̱ ná be mpesa buka mba, be jangwa jita o dikalo, na bena ba mapomane̱ be̱ne̱ mako̱m. Nik’e timbi nde bola ná no̱nge̱le̱ ná na titi mweńa.” Di si dimbea ná Yehova a duti nde biso̱ na mo̱, seto̱ ońolana nje mpesa, di bi bwambo, to̱so̱ ná di biane̱, nde ońolana di le̱le̱m o to̱ndo̱ mo̱ na sengane̱ pe̱ Mun’ao.—Yohane 6:44; 1 Kor. 1:26-31.

5. Nje eyembilan a munasango Hyun e mokwe̱le̱no̱ wa e?

⁵ Myuedi mipe̱pe̱ jeno̱ ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ me nde ná, ‘Mo̱ na biane̱ nde ka mupulise̱ musango nga ka mot’a mitango e?’ Maka nje e po̱yedi munasango Hyun nu maje̱ o Korea ńa Mikondo. A ta nde o̱nge̱le̱ ná bonasango bena ba be̱n beto̱ti o mwemba ba mapula nde lee̱ ná ba buki mo̱. Mo̱ ná: “Na ta nde na sa ba bonasango ponda ye̱se̱, na si ta pe̱ to̱ na kasa mo̱nge̱le̱ mabu.” Nje nik’e wanno̱ e? Hyun mo̱ ná: “Ebe̱yed’am e wan diwanje̱ o mwemba.” Mako̱m mao mō̱ mongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ ná bedangwedi bao be titi bwam. Hyun a wan mawengisan ma ta mapula, o nin we̱nge̱ e o bolea ka mutudu ńa bwam. Je̱n te̱ ná di be̱n edī a penda, na ná di titi mupulise̱ musango, jangame̱n pomane̱ wana mawengisan.

6. Bupisane̱ Galatia 5:26, njika bede̱mo ba bobe beba be mawane̱ edī a penda e?

⁶ Langa Galatia 5:26. Njika bede̱mo ba bobe beba be ná be bola ná moto a be̱ne̱ edī a penda e? Yaboso ye nde mukubo. Moto ńe mukubo e kumba, a mapulise̱ pe̱ nde bwam ba mo̱me̱ne̱. Ede̱mo a bobe epe̱pe̱ ye nde eko̱n. Mot’eko̱n a si mako̱no̱ne̱ moto nupe̱pe̱ lambo lao buka te̱, nde a mapula pe̱ na o no̱ngo̱ne̱ nu moto di lambo a be̱nno̱. Na mbale̱ moto nu mako̱no̱ne̱ nupe̱pe̱ a singe̱ nde mo̱. Jangame̱n samba be bede̱mo ba bobe ka nje te̱ di masambano̱ diboa la bobe!

7. Njik’eyembilan e malee̱ ońola nje mukubo na eko̱n beno̱ bobe e?

⁷ Mukubo na eko̱n be nde ka se̱le̱ke̱ i made̱ bolongi. To̱ bo bolongi bwe̱ne̱ne̱ nde mpesa ne̱ni, o sukan bo me̱nde̱ sosea ońolana se̱le̱ke̱ ye o da mo̱ wase na wase. Nika pe̱ nde yeno̱ ná e be̱ na moto ńe o boleye̱ Yehova ye etum a ponda. E te̱ mukobo to eko̱n, pomane̱ to̱ jindea a me̱nde̱ ko̱. (Min. 16:18) A me̱nde̱ jembe̱ bolea Yehova, a sengise̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ na bato bape̱pe̱ sese. Nje jeno̱ ná di bola ná di si be̱ mukubo to̱ eko̱n e?

8. Ne̱ni jeno̱ ná janane̱ mukubo e?

 ⁸ Je ná janane̱ mukubo yete̱na di bupe̱ malea mena ńamuloloma Paulo a bolino̱ bato ba Filipi ná: “Lo si bola to̱ lambo ońola diwanje̱ na pula l’edub’ewolo, nde ońola sibise̱ la ńolo mō̱ te̱ a lange̱ nupe̱pe̱ bonde̱ne̱ buka mo̱me̱ne̱.” (Fil. 2:3) Di langi te̱ bape̱pe̱ bonde̱ne̱ buka biso̱me̱ne̱, di si me̱nde̱ ko̱no̱ne̱ ba bena yen ebe ba bi bole̱ mambo mō̱ mena biso̱ di si bino̱ bola. O diwengisan, di me̱nde̱ nde bwane̱ babo̱ muńe̱nge̱. Nika ńe mweńa jita tobotobo yete̱na ba mabolane̱ dibie̱ labu la bola o sue̱le̱ ebol’a Yehova. Bonasango na bonańango asu pe̱ ba bupe̱ te̱ malea ma Paulo, ba me̱nde̱ nde soke̱ mo̱nge̱le̱ mabu o bede̱mo basu ba bwam. Nik’e me̱nde̱ so̱ bola ná biso̱ be̱se̱ di pulise̱ musango na jalatane̱ o mwemba.

9. Ne̱ni jeno̱ ná janane̱ eko̱n e?

⁹ Je ná janane̱ eko̱n yetena di sai sibise̱ la ńolo, nika ńe nde ná yete̱na di bi jemba myoyo masu. Je te̱ sibise̱ la ńolo, di si me̱nde̱ wasa lee̱ ná di bi bola mambo buka bane̱. O diwengisan di me̱nde̱ nde wasa jokwa o mbasan ma ba bena ba bi bole̱ mambo mō̱ buka biso̱. K’eyembilan, munasango mō̱ o mwemba a bi te̱ tombise̱ bekwali ba ntelele bwam, je ná di baise̱ mo̱ ne̱ni a maboṅsane̱no̱ bekwali bao. Munańango mō̱ a bi te̱ jipe̱, je ná di baise̱ mo̱ ná a lee̱ biso̱ ne̱ni jipe̱. Eso̱mb’a munasango ewo̱ e si bi te̱ ne̱ni be̱ne̱ mako̱m, e ná a wasa malea o mbasanedi ma moto nu bi ne̱ni be̱ne̱ mako̱m na bo̱bise̱ la ńolo. Di boli te̱ nika di si me̱nde̱ be̱ eko̱n, nde di me̱nde̱ pe̱ bata jokwa bola mambo mō̱.

10. Njika mitakisan Gideon a lembe̱no̱ e?

¹⁰ Jombwe nje e tombi oteten a Gideon, mot’a tumba la Manase, na bato ba tumba la Efraim. Yehova ongwane̱ Gideon na 300 ba bato bena ba ta na mo̱ o buka o bila, ba wusa pe̱ lombitane̱ ońola nika.  Na bato ba Efraim ba po̱ je̱ne̱ Gideon, seto̱ o sesa mo̱, nde o tangane̱ mo̱. E me̱ne̱ne̱ ná ba ta ba linga ońolana Gideon a si bele̱ babo̱ o wala janane̱ basingedi ba Loba mwemba na mo̱. Ba ta nde ba soke̱ mo̱nge̱le̱ o edube tumba labu di tano̱ langame̱n be̱ne̱, na nik’e bola ná ba s’e̱ne̱ lambo lena di ta mweńa buka me̱se̱ di ta nde ná—Gideon ongwane̱ nde o sangise̱ dina la Yehova na tata pe̱ tumba lao.—Bak. 8:1.

11. Ne̱ni Gideon alabe̱no̱ bato ba tumba la Efraim e?

¹¹ Gideon alabe̱ nde bato ba Efraim na sibise̱ la ńolo ná: “Na boli nde nje kolisane̱ bińo̱ e?” Ombusa nika na mo̱ a bola babo̱ eyembilan ewo̱ ya ne̱ni Yehova a namse̱no̱ babo̱. Ba sengino̱ nika, “wa nde malinga mabu ma sibino̱.” (Bak. 8:2, 3) Gideon a ta be̱be̱ o lee̱le̱ sibise̱ la ńolo o bwam ná musango mu benge be̱ o tumba la Loba.

12. Nje eyembilan a bato ba Efraim na ya Gideon e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹² Nje mi myango mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Eyembilan a bato ba Efraim e mokwe̱le̱ biso̱ ná di s’angame̱n wasea biso̱me̱ne̱ edube, nde jangame̱n nde wasea Yehova edube. Milopo ma mbia na batudu pe̱ be ná ba busane̱ belēdi o eyembilan a Gideon. Di boli te̱ lambo lena di lingise̱ moto, di keke we̱le̱ biso̱me̱ne̱ o epol’ao. Je pe̱ ná di sesa moto ońola mambo ma bwam a bolino̱. Nika ńe ná e baise̱ biso̱ sibise̱ la ńolo, tobotobo yete̱na nu moto nde a si te̱nge̱ne̱. Nde nje ye mweńa buka me̱se̱ ye nde ná di pulise̱ musango, seto̱ ná di lee̱ ná biso̱ nde di te̱nge̱n.

13. Njika mitakisan Hana a tano̱ a be̱ne̱ e, ne̱ni pe̱ a bukino̱ mo̱ e?

¹³ Jombweye pe̱ eyembilan a Hana. A nde a babe̱ na Elkana, mot’a Bonalevi, mom’ao a ta pe̱ a to̱ndo̱ mo̱ jita. Nde Elkana a ta a be̱ne̱ muto nupe̱pe̱, nu ta nde Penina. Elkana a ta a to̱ndo̱ Hana buka Penina; “Penina a ta a ya bana, nde Hana a si ta a ya bana.” Ońola nika, Penina a ta be̱ a kumwa Hana “na byala b’eyango o lingise̱ mo̱.” Ne̱ni Hana a tano̱ a senga e? A ta a bwa ndutu jita! “A ta eya mbembe, a si de pe̱ to̱.” (1 Sam. 1:2, 6, 7) Nde myango mi si makwala ná Hana a keki o lingea mo̱me̱ne̱ o mbasanedi ma Penina. O diwengisan, a tele̱ye̱ nde Yehova mulema mao, a be̱ pe̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ po̱ngulane̱ mambo. Mo̱ Penina a tuko bedangwedi bao o mbasanedi ma Hana e? Bibe̱l e si makwala nika. Nde di bi ná Hana a timbi pe̱te̱ be̱ne̱ musango mao ma teten, a kombe̱ pe̱ mo̱, “a si kake pe̱ boso.”—1 Sam. 1:10, 18.

14. Nje eyembilan a Hana e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁴ Nje eyembilan a Hana e mokwe̱le̱no̱  biso̱ e? Moto a puli te̱ lee̱ ná a buki wa, o titi eto̱m o jembilane̱ mo̱. O s’angame̱n wasa lee̱ mo̱ ná wa nde o buki mo̱. O mulopo ná o timbise̱le̱ bobe ońola bobe, keka ná o kome musango na mo̱. (Rom. 12:17-21) To̱ e be̱ nde ná nu moto a si tuko mo̱nge̱le̱ mao, wa o me̱nde̱ be̱ne̱ musango mo̱ngo ma teten.

15. Njika bowan bo ta oteten a Apolo na Paulo e?

¹⁵ Tatan jombweye nje byembilan ba mokwedi Apolo na ńamuloloma Paulo beno̱ ná bokwe̱le̱ biso̱. Babo̱ babane̱ ba ta ba be̱ne̱ so̱ṅtane̱ dinde̱ne̱ la Betiledi. Bato ba ta ba bia babo̱ bwam nde ba ta pe̱ nde balēdi ba bwam. Babo̱ babane̱ pe̱ ba boli ebolo ende̱ne̱ o timbise̱ jita la bato bokwedi. Nde to̱ mō̱ ńabu a si ta a ko̱no̱ne̱ nune̱.

16. Njika pat’a moto Apolo a tano̱ e?

¹⁶ Apolo a ta nde a “yabe̱ o Alexandria,” mundi mude̱ne̱ owe̱ni bato ba tano̱ bala jokwa o ebwe’a mbu yaboso. Yen ebe a ta nde mulēd’a bwam, nde na moto “nu ta pe̱ nu bia Betiledi bwam.” (Bebolo 18:24) Ponda Apolo a tano̱ o Korinto, bonasango bō̱ o mwemba ba ta ba lee̱ ná ba to̱ndi mo̱ jita buka bonasango bape̱pe̱, buka na Paulo mo̱me̱ne̱. (1 Kor. 1:12, 13) Mo̱ Apolo a sue̱le̱ y’eboledi e mawane̱ diwanje̱ e? Di titi ná jo̱nge̱le̱ ná a boli nika. Ońolana, ponda to̱ ininga ombusa Apolo jasumwe̱ o Korinto, Paulo ome̱le̱ mo̱ ná a timbe pe̱te̱ owo. (1 Kor. 16:12) Paulo a si wusa bola nika yete̱na Apolo a ta a biane̱ ka mō̱ nu mawane̱ diwanje̱ o mwemba. Na mbale̱, Apolo a bolane̱ bia lao la bola o mbad’a bwam—nika ńe nde ná o te̱ dikalo la myango ma bwam na jembe̱ pe̱ bonasango ao. Je ná di be̱ mbaki ná Apolo a ta nde moto nu sibise̱ ńolo. K’eyembilan, di si malanga to̱ wuma o Bibe̱l ná a lingi ponda  Akwila na Priskila ba ‘teleye̱no̱ mo̱ nge’a Loba.’—Bebolo 18:24-28.

17. Nje Paulo a bolino̱ o pulise̱ musango e?

¹⁷ Ńamuloloma Paulo a ta a bia bwambwam ebolo yena Apolo a bolino̱. Nde a si ta a bwa bo̱ngo̱ ná bato ba me̱nde̱ jo̱nge̱le̱ ná Apolo a bi buka mo̱. Kalati ńena Paulo a tiledino̱ bato ba Korinto e malee̱ biso̱ ná a ta a be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, nde ná a ta pe̱ a bia jemba myoyo mao. O mulopo ná a bwane̱ ba bena ba ta ba kwala ná “mba ne nde ńa Paulo” muńe̱nge̱, a tute̱le̱ nde be̱se̱ o bola Yehova na Yesu kristo esese.—1 Kor. 3:3-6.

18. Bupisane̱ 1 Korinto 4:6, 7, nje byembilan ba Apolo na Paulo be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁸ Nje byembilan ba Apolo na Paulo beno̱ ná bokwe̱le̱ biso̱ e? Je ná di bola ebolo na ngińa ońola Yehova, je ná na mo̱me̱ne̱ jongwane̱ bato jita o ńaka nate̱n’o dubise̱. Nde di bi ná na jongwane̱ la Yehova buka te̱ nde nika e mawe̱le̱no̱ bolane̱. Byembilan ba Apolo na Paulo, be mokwe̱le̱ pe̱ biso̱ ná di be̱n te̱ m’bē̱ jita o mwemba, di be̱n pe̱ epolo ende̱ne̱ o pulise̱ musango. E se̱ muńe̱nge̱ jeno̱ ke̱ batudu na baboledi ba mapulise̱ musango na jalatane̱ o mwemba tongwea na malea mabu mena ma se̱medi o Eyal’a Loba, na ke̱ ba masoke̱ mo̱nge̱le̱ mabu seto̱ omo̱ń a babo̱me̱ne̱, nde omo̱ń a eyembilan asu, Yesu Kristo!—Langa 1 Korinto 4:6, 7.

19. Nje mō̱ ńasu te̱ eno̱ ná a bola e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Anane̱ edī a penda.”)

¹⁹ Mō̱ ńasu te̱ a kusane̱ Loba bia la bola diwo̱ te̱nge̱. Je ná di bolane̱ mabea masu o “bolea mō̱ na nune̱.” (1 Pet. 4:10) Je ná jo̱nge̱le̱ ná nje di mabolano̱ e salo jita. Nde yi son yena mō̱ ńasu te̱ a mabolano̱ ná jalatane̱ di be̱ o mwemba, ye nde ka bepasi ba briki ba mabolane̱no̱ o longa bolongi bonde̱ne̱. Biso̱ be̱se̱ di bole so̱ ebolo na ngińa ná edī a penda e si be̱ oteten asu. Nde di no̱nge pe̱ bedomsedi o bola me̱se̱ ná di pulise̱ musango na jalatane̱ o mwemba.—Efe. 4:3.