Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Myuedi ma balangedi.

Myuedi ma balangedi.

Mo̱ Mboṅ a Yehova yangame̱n bolane̱ milongwa ma wasa la diba me o inte̱rne̱t e?

Ńo̱ng’a Yehova ńe nde ná bato baba bena ba malate̱ o diba ba be̱ bonam, ba be̱ne̱ pe̱ mulato ma bwam mwena mu minde̱ po̱ko̱po̱ko̱. (Mat. 19:4-6) Yete̱na o mapula ba to̱ babe̱, ne̱ni weno̱ ná o so̱ mom’a bwam to̱ mut’a bwam e? Yehova, Muweked’asu, a bi ne̱ni jeno̱ ná di be̱ne̱ diba le bonam. O we̱le̱ so̱ te̱ bete̱sedi bena a bolino̱ biso̱ o ebolo, we ná o be̱ne̱ diba le bonam. Jombweye bete̱sedi bō̱.

Ka laboso, jangame̱n bia nin mbale̱ jombwea biso̱me̱ne̱: “Mulema ma moto mwe muyo̱mbo̱yo̱mbo̱ bwambi na bobe po̱ko̱po̱ko̱.” (Yer. 17:9) Ponda bato baba ba maboteano̱ o yengane̱le̱ o bwam ná ba bie nga be ná ba bane̱, besengedi bena mō̱ ńabu te̱ eno̱ ná a botea be̱ne̱ye̱ nune̱ be ná be be̱ ngińa jita, na nik’e bola ná e be̱ babo̱ ndutu o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Bato ba no̱ngi te̱ bedomsedi ba bane̱ bupisane̱ besengedi babu buka te̱, be ná ba sukan jombwe̱. (Min. 28:26) Ońola nika nde e titino̱ dibie̱ ná bato baba ba pomane̱ kwalea ońola besengedi babu to̱so̱ ná ba kakane̱le̱ mambo obiana ba mabe̱ mbaki ná ba biane̱le̱ bwam.

Kalat’a Minia 22: 3 e makwala ná: “Ńajangwa a mapomane̱ je̱ne̱ mbeu a ńolo, na mo̱ a se̱mbe̱ mo̱, nde belemā ba mala, na babo̱ ba kusa bobe.” Ońola nje yeno̱ bobe o bolane̱ milongwa ma wasa la diba me o inte̱rne̱t e? Nje ye bobe ye nde ná bō̱ ba dongame̱n bato ba si bino̱ o inte̱rne̱t, nde ombusa ponda ba timba so̱ṅtane̱ ná nu moto e nde wo̱ndo̱ babo̱. Bato bape̱pe̱ pe̱ ba mawe̱le̱ mina ma mpoṅ o inte̱rne̱t o bwam ná ba kwese̱ ba bena ba titi jangwa o malambi mabu ná bibane̱ babo̱ mo̱ni. Ponda iwo̱ ba bato ba lobango ba makwala ná be nde Mboṅ a Yehova.

Jombweye mbeu a ńolo nipe̱pe̱. Mi milongwa ma inte̱rne̱t mi mabolane̱ miso̱ngi ma ńai na ńai, o bia nga bato baba be ná ba bane̱. Nde to̱ lambo di si malee̱ ná be beboledi be mbaki. Mo̱ ye dibie̱ o lakisane̱ elongisan a miso̱ngi ewo̱ e po̱ngo̱be̱ na mot’a benama o bwam ba no̱ngo̱ bedomsedi ońola lambo la mweńa ka diba e? Elongisan a miso̱ngi ewo̱ ye ná e be̱ mbaki buka bete̱sedi ba Bibe̱l e?—Minia. 1:7; 3:5-7.

Bete̱sedi be maso̱be̱ o kalat’a Minia 14:15 be makwala ná: “Ńelemā a madube̱ eyala te̱, nde ńajangwa a mame̱ne̱ matanga mao.” Obiana o mombwea nga we ná o babe̱ na moto, wangame̱n bia nu moto bwam. Nde bola la nika tongwa na milongwa me o inte̱rne̱t le ná di be̱ ndutu. To̱ e be̱ nde ná mō̱ ńanu te̱ a malanga mambo mena nune̱ a mawe̱le̱no̱ o inte̱rne̱t na ná lo matombise̱ ponda jita o kwala o musinga, mo̱ we ná o kwala ná o bi nu moto na mbale̱ e? Bato bō̱ bena ba ta bo̱nge̱le̱ ná ba so̱i ndol’a mbale̱ ba bo ndutu jita ponda ba timbino̱ je̱ne̱ nu moto boso na boso.

Mulo̱ngedi mo̱ ná: “Na si majane̱ bato ba lobango wuma iwo̱, to̱ lata na bato ba misomba.” (Mye. 26:4) Jita ba mo̱nge̱le̱ ná e te̱nge̱n ná ba wo̱nde jombwea babo̱me̱ne̱ o milongwa ma wasa la diba o bwam ná bato ba to̱nde babo̱. Be ná ba wuta nja beno̱ na mbale̱ ke̱ ba mawe̱le̱ mambo jombwea babo̱me̱ne̱ o musinga. Ye mweńa o dutea o min myuedi: To̱ e be̱ nde ná bato bō̱ ba makwala ná be nde Mboṅ a Yehova, mo̱ be nde kriste̱n i dubisabe̱ na mbale̱ e? Mo̱ bou o mbad’a mudī e? Mo̱ ba be̱n mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova e? Mo̱ be nde bato ba mabolano̱ edube o mwemba e? Nga be nde ná ba be̱ byembilan ba bobe to̱ mo̱me̱ne̱ “ko̱lo̱ngo̱ne̱ la bobe” e? (1 Kor. 15:33; 2 Tim. 2:20, 21) Mo̱ be wonja o babe̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l e? Wangame̱n bia malabe̱ ma min myuedi me̱se̱, nde nika ńe ná e be̱ ndutu o bia ma malabe̱ yete̱na o si kwali na Mboṅ a Yehova ipe̱pe̱ yena i bi nu moto bwam. (Min. 15:22) Nje pe̱ ye mbale̱ ye nde ná, muboled’a Yehova ńa jemea a si me̱nde̱ pula o “lata mulemlem m’eko̱ko̱so̱” na moto nu si dube̱.—2 Kor. 6:14; 1 Kor. 7:39.

Kana bolane̱ la milongwa ma wasa la diba leno̱ ná di wanea moto mbeu a ńolo, mbadi ipe̱pe̱ ye ya wasa diba na be̱ne̱ mulatako ma bwam na moto ńe ná nu be̱ munj’ango̱ to̱ mom’ango̱. Owe̱ni weno̱ ná o so̱ moto ńe ná nu be̱ mome to mut’a bwam e? Ponda ńena mako̱to̱ne̱ ma ntelele ma si bangabe̱no̱, Mboṅ a Yehova ńe ná ńokwa bia moto ke̱ a mukea o ndongame̱n a mwemba, o mako̱to̱ne̱ mande̱ne̱ na masadi, to̱ o mako̱to̱ne̱ mape̱pe̱.

Lo matombise̱ te̱ ponda mwemba, lo me̱nde̱ je̱ne̱ nga nje lo te̱se̱no̱ o bupe̱ na nje ye bińo̱ mweńa ye nde milemlem ma mambo

Ponda mako̱to̱ne̱ ma titino̱ ná ma be̱, ka o ponda din diboa la Corona, di mabolane̱ belongisan ka telefon, tafe̱l to̱ ordinate̱r o jukea o ndongame̱n a mwemba owe̱ni moto eno̱ ná okwa bia Mboṅ a Yehova ipe̱pe̱ ye mulamba. We ná we̱ne̱ ne̱ni ba matombise̱no̱ bekwali o ndongame̱n to̱ bola malabe̱ mabu. (1 Tim. 6:11, 12) Le pe̱ ná lo kwala ombusa ndongame̱n. O ngus’a ndongame̱n ya longe̱le̱ la ńolo o musinga i malate̱ Mboṅ a Yehova jita, we ná we̱ne̱ ne̱ni nu moto weno̱ jombwa a makwalano̱ na bane̱. Na nika we ná we̱ne̱ nja eno̱ na mbale̱. (1 Pet. 3:4) Na ponda, kana lo mábiane̱le̱no̱ bwam, we ná o bia nga lo be̱n milemlem ma mambo lo te̱se̱no̱ o bupe̱ na yete̱na bińo̱ babane̱ le ná lo bane̱.

Ponda kriste̱n ye mulamba i mabolane̱no̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o wasa moto ńe ná nu be̱ mom’abu to̱ munj’abu, be ná be̱ne̱ mbal’a ben byala ba Minia o longe̱ labu ná: “Nu nu so̱i muto [to̱ mome] e musima, ye nde jabea a kusanno̱ Yehova.”—Min. 18:22.