1. Njika mbale̱ wokono̱ ponda o botedino̱ jokwa Bibe̱l e?

 MO̱ O dia we o jo̱nge̱le̱ ponda o botedino̱ jokwa Bibe̱l e? Yen ebe o ta mańaka o bia ná Loba a be̱n dina. Pondapo̱ nik’e lo̱ki wa o bia ná Loba a si matakise̱ bato o we’a he̱l. Ye̱ke̱i te̱ o bo pe̱ muńe̱nge̱ jita o jokwa ná son a ponda o me̱nde̱ pe̱te̱ je̱ne̱ bandolo bo̱ngo̱ ba wedi, o ja pe̱ na babo̱ o wase ni me̱nde̱ timbe̱ paradisi.

2. O sumo te̱ jokwa la mbale̱ ye o Bibe̱l, njika miwe̱n mipe̱pe̱ o po̱ngino̱ e? (Efeso 5:1, 2)

² Nika o tano̱ wokwa Eyal’a Loba, nika pe̱ nde ndol’ango̱ ońola Yehova e tano̱ e ńaka. Ni ndolo e tute̱le̱ wa o we̱le̱ o ebolo nje o tano̱ wokwa. O no̱ngi bedomsedi ba bwam bena be ta be diabe̱le̱ na bete̱sedi ba Bibe̱l. O botedi so̱ tukwa mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ na bedangwedi bo̱ngo̱ ońolana o ta o pula bwese̱ Loba muńe̱nge̱. Ka nje te̱ muna a membilane̱no̱ muyed’ao nu to̱ndi mo̱, wa pe̱ o botedi jembilane̱ Sango ango̱ ńe o mo̱ń.​—Langa Efeso 5:1, 2.

3. Njika myuedi jeno̱ ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ e?

³ Je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ ndolo na be̱nno̱ ońola Yehova ńe ngińa tatan buka ponda na timbino̱ kriste̱n e? Botea ná na dubisabe̱no̱, mo̱ mo̱nge̱le̱ mam na bebolo bam ba bati be̱ ka ba Yehova, tobotobo ońola nje e mombweye̱ lee̱le̱ la bonasango na bonańango am ndolo e?’ Yete̱na o so̱ṅtane̱ ná “ndol’a boso” o tano̱ o be̱ne̱ e wo̱ye̱, o si bo̱bo̱. Nik’e po̱yedi pe̱ kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso. Yesu a si caki babo̱, a si me̱nde̱ pe̱ to̱ caka biso̱. (Bbī. 2:4, 7) A bi ná je ná pe̱te̱ di be̱ne̱ ni ndolo di tano̱ di be̱ne̱ ponda di botedino̱ jokwa mbale̱.

4. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

 ⁴ O din jokwa di me̱nde̱ kwalea ne̱ni jeno̱ ná di bola ná ndol’asu ońola Yehova na bane̱ e benge ńaka. Di me̱nde̱ je̱ne̱ minam mō̱ biso̱me̱ne̱ na bane̱ jeno̱ ná di kusa ke̱ di bati to̱ndo̱ Yehova na bane̱.

5-6. Njika mitakisan Paulo a kusino̱ o ebol’ao e, nde nje yongwane̱ mo̱ o benga bolea Yehova e?

⁵ Ńamuloloma Paulo a ta bonam o bolea Yehova, nde a ta pe̱ a be̱ne̱ mitakisan jita. Paulo a ta be̱ ala o malo̱ndo̱ o bepolo be po̱ti, e si ta pe̱ to̱ bu o wala o lo̱ndo̱ o ni ponda. O malo̱ndo̱ mao, Paulo a ta a kusa ponda iwo̱ “ndutu o myo̱pi” na “ndutu na bato ba ndumban.” E po̱i na mo̱me̱ne̱ ná a dipabe̱ na basingedi bao. (2 Kor. 11:23-27) Bonasango pe̱ ba si ta ba lee̱le̱ masoma ponda ye̱se̱ ońola miwe̱n minde̱ne̱ Paulo a tano̱ a po̱ngo̱ o jongwane̱ babo̱.​—2 Kor. 10:10; Fil. 4:15.

⁶ Nje yongwane̱ Paulo o benga bolea Yehova e? Paulo a ta okwa mambo jita jombwea Yehova tongwea na Betiledi na mambo a kusino̱ o longe̱. Nik’e boli mo̱ mbaki ná Yehova Loba a ta a to̱ndo̱ mo̱. (Rom. 8:38, 39; Efe. 2:4, 5) A timbi so̱ to̱ndo̱ Yehova jita. Paulo a lee̱le̱ ndol’ao ońola Yehova na ninka ná a bengi “bolea basangedi.”​—Bon. 6:10.

7. Njika lambo diwo̱ jeno̱ ná di bola ná ndol’asu ońola Yehova e ńake e?

⁷ Je ná di bola ná ndol’asu ońola Loba e ńake ke̱ di mokwa Eyal’ao na iwiye̱. Ponda weno̱ langa Bibe̱l, wasa je̱ne̱ nje epasi te̱ e malee̱no̱ jombwea Yehova. Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni min myango mi malee̱no̱ ná Yehova a to̱ndi mba e? Njika njo̱m mi mabolano̱ mba o to̱ndo̱ Yehova e?’

8. Ne̱ni muka mweno̱ ná mongwane̱ biso̱ ná di bate to̱ndo̱ Loba e?

⁸ Lambo dipe̱pe̱ jeno̱ ná di bola ná ndol’asu ońola Yehova e ńake le nde ná di kane̱ mo̱ buńa te̱, di langweye pe̱ mo̱ nje ye biso̱ o mulema. (Mye. 25:4, 5) Yehova pe̱ a me̱nde̱ jalabe̱ mika masu. (1 Yohane 3:21, 22) Khanh, munańango mō̱ ńa Asia, a kwali ná: “O bebotedi, nje na tano̱ nokwa jombwea Yehova nde e ta e bola ná na to̱nde mo̱, nde na ponda ni ndolo e bati ńaka ponda ne̱nno̱ ne̱ni a malabe̱no̱ mika mam. Nik’e boli mba ńo̱ngi o bola mambo ma mabwese̱ mo̱ muńe̱nge̱.” b

9. Ne̱ni Timoteo a lee̱no̱ ná a ta a ńaka o nje e mombweye̱ lee̱le̱ la bonasango na bonańango ndolo e?

⁹ Mimbu to̱ mininga ombusa mo̱ timba kriste̱n, Paulo a dongame̱n eso̱mb’a moto ya bwam e mabelabe̱ ná Timoteo. Timoteo a ta a to̱ndo̱ Yehova, a to̱ndo̱ pe̱ bato. Paulo a tiledi mwemba ma Filipi jombwea Timoteo ná: “Na si be̱n moto nupe̱pe̱ nu be̱n nika mulemlem ma jo̱nge̱le̱, ńena nu mombweye̱ ońol’ańu na mbale̱.” (Fil. 2:20) Paulo a si ta a sesa Timoteo ońola bia lao la te̱se̱ mambo to̱ ońolana a ta muto̱ped’a bwam, nde ońolana a ta e̱ne̱ ná Timoteo a to̱ndi bonasango na bonańango jita. E titi so̱ mańaka ná myemba mena Timoteo a tano̱ a pe̱pe̱le̱, mi ta be̱ menge̱le̱ po̱ lao n’ebabad’a ńo̱ngi.​—1 Kor. 4:17.

10. Ne̱ni Anna na mom’ao ba lee̱no̱ ndolo ba tano̱ ba be̱ne̱ ońola bonasango na bonańango abu e?

¹⁰ Biso̱ pe̱ di mawasa ne̱ni jongwane̱ bonasango na bonańango asu. (Bon. 13:16) Jombweye eyembilan a Anna di  kwaledino̱ o jokwa di se̱le̱. Ombusa mùdi munde̱ne̱ mō̱, mo̱ na mom’ao ba pe̱pe̱le̱ mbia mō̱ ma Mboṅ a Yehova na babo̱ be̱ne̱ ná mu mùdi mu ńamse̱ muńua ma bolongi babu. Nik’e boli ná mu mbia mu si ta pe̱ mu be̱ne̱ mbo̱ti i sangi. Anna mo̱ ná: “Di no̱ngi mbo̱t’abu, joa mo̱, di sia mo̱, di niye̱ mo̱, nde di timbane̱ babo̱ mo̱. Biso̱ di s’e̱n nje di bolino̱ ka lambo la tobotobo, nde nik’e boli ná di timbe mako̱m ma bwam nate̱na bon ba we̱nge̱.” Ndolo Anna na mom’ao ba tano̱ ba be̱ne̱ ońola bonasango na bonańango abu e tute̱le̱ babo̱ o wanea babo̱ jongwane̱ di ta di pula.​—1 Yohane 3:17, 18.

11. (a) Ne̱ni miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱ o lee̱le̱ bane̱ ndolo meno̱ ná mi tapa babo̱ e? (b) Bupisane̱ Minia 19:17, ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ miwe̱n masu o lee̱le̱ bane̱ ndolo e?

¹¹ Di lee̱le̱ te̱ bane̱ ndolo na muyao, ba mamaka miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱ o jembilane̱ mo̱nge̱le̱ na bebolo ba Yehova. Be pe̱ ná ba bwane̱ muyao masu muńe̱nge̱ buka nje di mo̱nge̱le̱no̱. Khanh, di kwaledino̱ omo̱ń, a dia a mo̱nge̱le̱ ba bena bongwane̱ mo̱. Mo̱ ná: “Na matimbise̱le̱ bonańango be̱se̱ balane̱ mba o dikalo masoma. Ba po̱i no̱ngo̱ mba ombo’am, balane̱ mba o da son a lambo, nde ba bola pe̱ me̱se̱ ná na timbe ombo’am esibe̱ mitakisan. Tatan na maso̱ṅtane̱ ná nik’e ta e baise̱ babo̱ miwe̱n jita. Ba ta pe̱ muńe̱nge̱ o bola nika.” Ye mbale̱ ná seto̱ bato be̱se̱ nde ba me̱nde̱ timbise̱le̱ biso̱ masoma ońola nje di maboleano̱ babo̱. Khanh a kwali ońola ba be̱se̱ bongwane̱ mo̱ ná: “Na wusa to̱ndo̱ timbise̱le̱ babo̱ muyao mwe̱se̱ ba lee̱le̱no̱ mba, nde na si bi owe̱ni babo̱ be̱se̱ ba majano̱ tatan. Nde Yehova mo̱ a bi, na makane̱ pe̱ ná a tate timbise̱le̱ babo̱ mo̱ ońol’am.” Khanh a te̱nge̱n. Yehova a mamaka lambo la bwam te̱ di maboleano̱ bane̱, to̱ di sala nde ne̱ni. Mi miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱ me tiki o miso̱ mao, a me̱ne̱  pe̱ nde mo̱ ka ebale̱ a me̱nde̱no̱ timbise̱le̱ biso̱.​—Langa Minia 19:17.

12. Ne̱ni bonasango beno̱ ná ba lee̱le̱ ndolo o mwemba e? (Ombwa pe̱ maduta.)

¹² Yete̱na we nde munasango, ne̱ni weno̱ ná o lee̱le̱ bane̱ ndolo, o wasa pe̱ o jongwane̱ babo̱ e? Eso̱mb’a munasango e mabelabe̱ ná Jordan e baise̱ mutudu mō̱ nje eno̱ ná a bola ná a bate jongwane̱ bonasango na bonańango o mwemba. Nu mutudu a sesi mo̱ ońola miwe̱n a tano̱ a mápo̱ngo̱, a bola pe̱ mo̱ malea jombwea nje eno̱ ná a bata bola. K’eyembilan a langwedi Jordan ná e ná a pomane̱ po̱ o ndabo a Janea ná a kase bane̱, a bola malabe̱ o ndongame̱n, a te̱ dikalo ponda ye̱se̱ n’epep’ao ya dikalo, a dutea pe̱ ońola nje eno̱ ná a bola o jongwane̱ bane̱. Ponda Jordan a we̱le̱no̱ ma malea o ebolo, oko o bola mambo mō̱, nde a bata pe̱ to̱ndo̱ bonasango na bonańango. Jordan oko ná munasango a si mabotea jongwane̱ bane̱ ponda a mate̱se̱be̱no̱ muboledi o mwemba, ye nde lambo a maboteano̱ bola oboso ba ponda.​—1 Tim. 3:8-10, 13.

13. Ne̱ni ndolo ńongwane̱no̱ munasango Christian o te̱se̱be̱ pe̱te̱ mutudu e?

¹³ Nje kwala yete̱na kwaṅ o ta muboledi to̱ mutudu e? Yehova Loba a si madimbea ebolo o bolino̱ o ponda ni tombi, na ndolo ńena ni tute̱le̱ wa o bola mo̱. (1 Kor. 15:58) A me̱ne̱ pe̱ ndolo weno̱ benga lee̱le̱. Munasango nu mabelabe̱ ná Christian a bo ndutu ponda ba sumono̱ mo̱ mutudu o mwemba. Nde a kwali ná: “Na no̱ngi bedomsedi o bolea Yehova na ngud’am ńe̱se̱, e be̱ ná ne mutudu to̱ ke̱m.” Na ponda, a te̱se̱be̱ pe̱te̱ mutudu. Munasango Christian a kwali ná: “Na ta na bwa son a bo̱ngo̱ o bolea pe̱te̱ ka mutudu. Nde na no̱ngi bedomsedi ná kana Yehova a lee̱le̱no̱ mba nded’ao, a pula ná na boleye pe̱te̱ ka mutudu, nangame̱n nde bola nika  ońola ndolo na be̱nedino̱ Yehova na bonasango na bonańango am.”

14. Njika belēdi o mabusane̱no̱ o byala ba munańango mō̱ nu maje̱ o Jeorjia e?

¹⁴ Baboledi ba Yehova ba malee̱le̱ pe̱ bato bape̱pe̱ ndolo. (Mat. 22:37-39) K’eyembilan, munańango Elena nu maje̱ o Jeorjia mo̱ ná: “O bebotedi, lambo lena di tute̱le̱ mba o te̱ dikalo di ta nde ndolo ońola Yehova. Nde nika ndol’am ońola Sango am ńe o mo̱ń e tano̱ e ńaka, mulemlem pe̱ nde ndol’am ońola bato bape̱pe̱ e tano̱ e ńaka. Na keki jo̱nge̱le̱ mitakisan beno̱ ná ba be̱ne̱, na dutea pe̱ nje neno̱ ná na kwala ná na tape milema mabu. Etum te̱ na tano̱ no̱nge̱le̱ ńo̱ng’abu, nika pe̱ nde na tano̱ na pula jongwane̱ babo̱.”​—Rom. 10:13-15.

15-16. Ka nje te̱ di me̱ne̱no̱ o maduta, njika minam lee̱le̱ la bane̱ ndolo di mawanano̱ e?

¹⁵ Di malee̱le̱ te̱ bonasango asu ndolo, seto̱ babo̱ buka te̱ nde ba matombwane̱. Ombusa bebotedi ba diboa la Corona, munasango nu mabelabe̱ ná Paolo na munj’ao bongwane̱ jita la bonańango ba mákokwe̱ mimbu o bia bolane̱ telefon abu o te̱ dikalo. Munańango mō̱ ńena nu ta ńe̱ne̱ nika ndutu o bebotedi, a timbi tongwe̱le̱. A we̱li bolane̱ telefon o bele̱ mbia na mako̱m mao o jukea o Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu. Mumutoba ma bato oteten a ba a bele̱no̱ bukedi tongwea na inte̱rne̱t! Nu munańango na mbia na mako̱m mao, babo̱ be̱se̱ ba tombwane̱ ońola miwe̱n ma  Paolo na munj’ao. Ombusa ponda, nu munańango a tiledi Paolo ná: “Na matimbise̱le̱ wa masoma ońolana wongwane̱ biso̱ bena di mákokwe̱ mimbu. Na si me̱nde̱ dimbea ne̱ni Yehova ombwedino̱ biso̱, na miwe̱n me̱se̱ o po̱ngino̱ o jongwane̱ biso̱.”

¹⁶ Myango ka min mokwe̱le̱ Paolo belēdi ba mweńa. Nje e tombi yo̱nge̱le̱ Paolo ná ndolo ńe mweńa buka so̱ṅtane̱ to̱ bia lasu la bola mambo. Mo̱ ná: “Na boledi ka muboled’ebondo. We̱nge̱ na maso̱ṅtane̱ ná to̱ e be̱ nde ná bonasango na bonańango ba dimbedi bekwali na tano̱ na tombise̱, ba dia te̱ nde ba mo̱nge̱le̱ mambo na boledino̱ babo̱.”

17. Nja nupe̱pe̱ nu me̱nde̱ tombwane̱ yete̱na di lee̱le̱ ndolo e?

¹⁷ Di lee̱le̱ te̱ bane̱ ndolo, biso̱me̱ne̱ di matombwane̱ o mbadi di s’enge̱le̱no̱. Jonathan nu maje̱ o Seland ńa Peńa, a mabamse̱ nika. Mwese mō̱ ma Esabasu, owas’a wei, a ta e̱ne̱ paonia po̱ e mate̱ dikalo muso̱lo̱ki. Jonathan a no̱ngi so̱ bedomsedi ba te̱ dikalo na ni paonia mwese ma Esabasu te̱. A si ta a bia ni ponda ná muyao a lee̱le̱no̱ mu me̱nde̱ wanea mo̱me̱ne̱ tombwane̱ dinde̱ne̱. Jonathan a kwali ná: “O ni ponda, na si ta na to̱ndo̱ dikalo. Nde ne̱nno̱ mbad’a lee̱ ńa ni paonia na ne̱ni e tano̱ e tongwe̱le̱ o dikalo, na botedi bwane̱ dikalo muńe̱nge̱. Na tombwane̱ pe̱ diko̱m la bwam lena longwane̱ mba o ńaka o mbad’a mudī, o to̱ndo̱ dikalo, na o bata sisea be̱be̱ na Yehova.”

18. Nje Yehova a mapulano̱ ná di bole e?

¹⁸ Yehova a mapula ná biso̱ be̱se̱ di ńake o ndolo di be̱nedino̱ mo̱ na bane̱. Ka nje te̱ jokono̱, je ná di bola ná ndol’asu ońola Yehova e bate be̱ ngińa ke̱ di malanga Eyal’ao, di dutea pe̱ ońol’ao, na ke̱ di makane̱ mo̱ ponda ye̱se̱. Je ná di bola ná ndol’asu ońola bonasango na bonańango e bate be̱ ngińa ke̱ di mawanea babo̱ jongwane̱. Ndol’asu e bati te̱ ńaka, di me̱nde̱ bata sisea be̱be̱ na Yehova name̱ne̱ pe̱ na mbia masu ma mudī. Di me̱nde̱ pe̱ bwane̱ mulatako masu na ma mako̱m muńe̱nge̱ o bwindea!