1. Ońola nje yeno̱ dibie̱ ná di boṅsane̱ ońola mbeu a ńolo e?

 M’BOṄSAN mwe ná mu sunga longe̱ la bato. K’eyembilan, bato bena ba boṅsane̱ ońola mbeu a ńolo be ná ba we̱le̱ jonga ke̱ ńe̱ne̱ne̱, ba wanea pe̱ bape̱pe̱ jongwane̱ na bo̱bise̱ la ńolo. Bebokedi bō̱ o Europa bena be mawaneye̱ bato jongwane̱ be kwali ná: “M’boṅsan ma bwam mwe ná mu sunga longe̱ la bato.”

2. Ońola nje jangame̱nno̱ boṅsane̱ ońola ndenge̱ ninde̱ne̱ e? (Mateo 24:44)

² Ndenge̱ ninde̱ne̱ e me̱nde̱ nde botea o mbad’epańpań. (Mat. 24:21) Nde o diwengisan na jita la mbeu a ńolo, ndenge̱ ninde̱ne̱ mo̱ e si me̱nde̱ ko̱ye̱ bato be̱se̱ epańpań, ebanja biso̱ di bi ná ńe o po̱. Ye we̱nge̱ lambo ka 2 000 la mbu Yesu ome̱le̱no̱ bokwedi bao ná bangame̱ye̱, nika ńe nde ná ba boṅsane̱ ońola bo buńa. (Langa Mateo 24:44.) Di boṅsane̱ te̱, di me̱nde̱ we̱le̱ lembe̱ ni pond’a ndutu na bo̱bise̱ la ńolo, jongwane̱ pe̱ bape̱pe̱ o bola mulemlem.​—Lukas 21:36.

3. Ne̱ni titimbe̱, nded’a mulema, na ndolo ba me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ be̱be̱ ońola ndenge̱ ninde̱ne̱ e?

³ Jombweye bede̱mo belalo be ná bongwane̱ biso̱ o be̱ be̱be̱ ońola ndenge̱ ninde̱ne̱. Nje di me̱nde̱no̱ bola yete̱na ba baise̱ biso̱ ná di langweye bato mwe̱ndi ma bekaisedi mwena mwe ka mbu’a madale, nde basingedi ba te̱nge̱ne̱ biso̱ e? (Bbī. 16:21) E me̱nde̱ pula ná di be̱ titimbe̱ o lee̱le̱ Yehova sengane̱, na mbaki ná a me̱nde̱ tata biso̱. Nje di me̱nde̱no̱ bola yete̱na bonasango asu ba bo̱lo̱ne̱ masango mabu mō̱ to̱ me̱se̱ e? (Hab. 3:17, 18) Nded’a mulema di be̱nno̱ ońol’abu e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o wanea babo̱ jongwane̱ di mapule̱. Nje di me̱nde̱no̱ bola yete̱na ombusa mulatako ma matumba ko̱ye̱ biso̱, jangame̱n ja mwemba na bonasango na bonańango asu bō̱ ońola pambo a ponda po̱ e? (Hes. 38:10-12) E me̱nde̱ pula ná di be̱ne̱ ndolo ninde̱ne̱ ońol’abu ná di we̱le̱ lembe̱ ni pond’a ndutu.

4. Ne̱ni Bibe̱l e malee̱no̱ ná jangame̱n benga sa titimbe̱, nded’a mulema na ndolo e?

 ⁴ Eyal’a Loba e mome̱le̱ biso̱ ná di benge sa titimbe̱, nded’a mulema na ndolo. Lukas 21:19 e makwala ná: “Ońola we̱lisane̱ lańu [to̱ titimbe̱] lo me̱nde̱ sunga midī mańu.” Kolose 3:12 mo̱ ná: “Bińo̱ bo̱to̱ so̱ nded’a mulema.” 1 Tesalonika 4:9, 10 pe̱ e makwala ná: “Bińo̱ mo̱me̱ne̱ lo leabe̱ na Loba o to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱. . . . Nde di mome̱le̱ bińo̱, a bonate, ná lo benge ńakea oten.” Man mome̱le̱ me̱se̱ ma ta nde ońola bokwedi bena ba ta ba nilee̱le̱ titimbe̱, nded’a mulema, na ndolo. Nde ba ta bangame̱n bata ńaka o nje e mombweye̱ be bede̱mo. Biso̱ pe̱ jangame̱n bola mulemlem. Jombwedi te̱ ne̱ni kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso i lee̱le̱no̱ be bede̱mo, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ ba bokwedi, di lee̱ pe̱ ná je be̱be̱ ońola ndenge̱ ninde̱ne̱.

5. Ne̱ni kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso i lembe̱no̱ mitakisan mabu e?

⁵ Kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso i ta i be̱ne̱ ńo̱ng’a titimbe̱. (Bon. 10:36) O sumo te̱ mitakisan mena mi ta mi ko̱ye̱ bato be̱se̱ o mi mińa, ba ta pe̱ bangame̱n lembe̱ mitakisan mipe̱pe̱. Jita labu di ta di takisabe̱ na badiedi b’ebas’a Bonayuda, go̱bina ya Roma, nde na belongi babu ba mbia pe̱. (Mat. 10:21) Oteten a mwemba pe̱, ba ta bangame̱n te̱nge̱ne̱ ba bena ba to̱bi dube̱ na belēdi babu ba mpoṅ, bena be ta be wana diwanje̱. (Bbol 20:29, 30) Nde yi kriste̱n i lembe̱ na jemea le̱se̱. (Bbī. 2:3) Ne̱ni e? Ba dutedi o byembilan ba titimbe̱ be maso̱be̱ o Betiledi, ka Hiob. (Yak. 5:10, 11) Ba kane̱ ná ba kuse ngińa. (Bbol 4:29-31) Bo̱nge̱le̱ pe̱ ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ babo̱ yete̱na ba bengi be̱ titimbe̱.​—Bbol 5:41.

6. Njika belēdi o mabusane̱no̱ o nje Merita a bolino̱ ná a lembe̱ mitakisan e?

⁶ Biso̱ pe̱ je ná di be̱ titimbe̱ yete̱na di ko̱lo̱ngo̱ne̱ o jokwa byembilan ba bato bena ba lee̱le̱ y’ede̱mo be maso̱be̱ o Eyal’a Loba na o kalat’asu, di dutea pe̱ ońol’ao. Nika nde ńongwane̱ Merita, munańango mō̱ nu maje̱ o Albania, o lembe̱ mitakisan ma ngińa mi wu na mbia mao. Mo̱ ná: “Myango ma Hiob membe̱ mba jita. A taki jita, esibe̱ mo̱ bia nja nu ta ombusa mitakisan mao, nde to̱ na nika a kwali ná: ‘Natē̱ na wo̱, na mabamse̱ nde k’am ni si be̱n misan.’ (Hiob 27:5) Na dutedi, na mba na so̱ṅtane̱ ná mitakisan mam mi ta bosadi jita kobisan na ma Hiob. Diwengisan na Hiob, mba na ta na bia nja nu ta ombusa mitakisan mam.”

7. To̱ e be̱ nde ná di titi o lembe̱ mitakisan ma ngińa oteten a ponda, nje jangame̱nno̱ jokwa o bola e?

⁷ Je pe̱ ná di bata be̱ titimbe̱ yete̱na di ko̱lo̱ngo̱ne̱ o kane̱ Yehova, di langwea pe̱ mo̱ nje ye̱se̱ e matakise̱ biso̱. (Fil. 4:6; 1 Tes. 5:17) Yen ebe, o titi lembe̱ mitakisan ma ngińa oteten a ponda. Nde to̱ na nika, mo̱ o mabe̱ o baise̱ Yehova jongwane̱ ponda te̱ o be̱nno̱ lambo di matakise̱ wa, to̱ ke̱ o si bi nje bola e? O ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ baise̱ Yehova jongwane̱ ońola mitakisan misadi o be̱nno̱ o nin we̱nge̱, o me̱nde̱ we̱le̱ bola nika na bo̱bise̱ la ńolo ponda o me̱nde̱no̱ be̱ne̱ mitakisan minde̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱. O me̱nde̱ so̱ be̱ mbaki ná a bi ná te̱ite̱i njika ponda na ne̱ni jongwane̱ wa.​—Mye. 27:1, 3.

8. Ne̱ni eyembilan a Mira e malee̱no̱ ná lembe̱ la mitakisan we̱nge̱ le ná longwane̱ biso̱ o lembe̱ mi mi maye̱ e? (Yakobo 1:2-4) (Ombwa pe̱ duta.)

⁸ Di me̱nde̱ we̱le̱ lembe̱ bete̱medi ba ndutu bena ndenge̱ ninde̱ne̱ e me̱nde̱no̱ wana, yete̱na o nin we̱nge̱, di malee̱le̱ titimbe̱ ponda di be̱nno̱ mitakisan. (Rom. 5:3) Ońola nje di makwalano̱ nika e?  Bonasango na bonańango jita ba makwala ná ponda te̱ ba malembe̱no̱ mitakisan mō̱, nik’e mongwane̱ babo̱ o lembe̱ mi mi mabupe̱. Ponda te̱ ba malembe̱no̱ mitakisan na jongwane̱ la Yehova, nik’e mouse̱ dube̱ ba be̱nno̱ ná Yehova e be̱be̱ o jongwane̱ babo̱. Di dube̱ pe̱ di mongwane̱ babo̱ o lembe̱ mitakisan mi mabupe̱. (Langa Yakobo 1:2-4.) Mira, paonia po̱ ńe o Albania a maki ná titimbe̱ a lee̱le̱no̱ mimbu mi tombi ńongwane̱ mo̱ o benga be̱ titimbe̱. A memba ná e yo̱ki po̱ye̱ mo̱ ná o̱nge̱le̱ ná mo̱me̱ne̱ mō̱ nde mitakisan mi mako̱ye̱no̱. Nde o̱nge̱le̱ te̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ mo̱ min 20 ma mbu mi tombi, a makwala nde ná: ‘Benga be̱ jemea. O s’embe̱ o bolea Yehova, ombusa mo̱ jongwane̱ wa o lembe̱ min mimbu me̱se̱.’ Wa pe̱ we ná wo̱nge̱le̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ wa o lembe̱. Be̱ mbaki ná ponda te̱ o malembe̱no̱ mitakisan a me̱ne̱, a me̱nde̱ pe̱ namse̱ wa. (Mat. 5:10-12) Ponda ndenge̱ ninde̱ne̱ e me̱nde̱no̱ so̱ botea, ke̱ o mábia ne̱ni lembe̱ bete̱medi ba ndutu, o me̱nde̱ pe̱ benga lee̱le̱ titimbe̱.

9. Ne̱ni bonasango ba Antiokia ńa Siria ba lee̱le̱no̱ nded’a mulema e?

⁹ Jombweye nje e tombi ponda njai ninde̱ne̱ e kweledino̱ kriste̱n ya Yudea. Ponda bonasango ba Antiokia ńa Siria ba sengino̱ nika, ye̱ke̱i te̱ ba bwedi bonasango abu ba Yudea ndedi. Nde ba lee̱le̱ pe̱ nded’abu tongwea na bebolo. “Ba ta ba domse̱ ná ba malomea bonasango ba jai o Yudea jongwane̱, moto te̱ kaponda ngud’ao.” (Bebolo 11:27-30) To̱ná ba bena njai e ko̱ye̱no̱ ba tano̱ ba ja etum na babo̱, bonasango ba Antiokia ba ta ba domse̱ ná ba mongwane̱ babo̱.​—1 Yohane 3:17, 18.

10. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ nded’a mulema ke̱ mbeu a ńolo e kweledi bonasango asu e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁰ Biso̱ pe̱ je ná di lee̱le̱ nded’a mulema we̱nge̱ ke̱ di sengi ná bonasango asu ba kusi mbeu a ńolo. Di me̱nde̱ pomane̱ bola lambo; k’eyembilan, je ná di baise̱ batudu nga je ná jongwane̱, je ná di bola mabea o sue̱le̱ ebolo o wase ńe̱se̱, to̱ kane̱ ońola ba ba kusi mbeu a ńolo. b (Min. 17:17) K’eyembilan, o mbu 2020, buka 950 ba bepepa ba wana la jongwane̱ be te̱se̱be̱ o wase ńe̱se̱ o sue̱le̱ ba bena ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ o pond’a diboa la Corona. Di matimbise̱le̱ bonasango na bonańango bena ba mano̱nge̱ dongo o be bebolo ba wana la jongwane̱ jita la masoma. Nded’a mulema e tute̱le̱ babo̱ o wanea bonasango abu mambo mena ma ta ma pula babo̱, o jombwea babo̱ o mbad’a mudī, na ponda iwo̱ o longa to̱ po̱ngulane̱ milongi na bepolo ba jowe̱.​—Ombwa 2 Korinto 8:1-4.

11. Ne̱ni bebolo ba nded’a mulema be mabolano̱ Sango asu ńe o mo̱ń edube e?

¹¹ Di malee̱le̱ te̱ nded’a mulema ombusa mbeu a ńolo, bape̱pe̱ ba mamaka miwe̱n masu. K’eyembilan, o mbu 2019 ewungus’a ngo̱ Dorian e bule̱le̱ ndabo a Janea po̱ o Bahamas. Ke̱ bonasango be o longa ni ndabo a Janea peńa, ba baise̱ sango a diyo l’ebolo diwo̱ ná a langweye babo̱ mwaninga e me̱nde̱no̱ pula ná ba sawe ońola bebolo bō̱. Nun a langwedi nde babo̱ ná: “Na mawana belongisan bam, nongwane̱ pe̱ bińo̱ o bola y’ebolo, lo si be̱n ná lo sawe to̱ lambo. . . . Lam jabea di ońola bebokedi bańu. Mbadi lo mombweano̱ mako̱m mańu e tapi mba jita.” O nin wase, bato jita ba si bi  Yehova, nde jita labu di mombwa nje Mboṅ a Yehova i mabolano̱. E se̱ edube ende̱ne̱ yeno̱ o bia ná bebolo basu ba nded’a mulema be matute̱le̱ bato o sisea be̱be̱ na Yehova, ńena ńe “m’bwaṅ o ndedi” e!​—Efe. 2:4

12. Ne̱ni lee̱le̱ la nded’a mulema we̱nge̱ di maboṅsane̱no̱ biso̱ ońola ndenge̱ ninde̱ne̱ e? (Bebīsedi 13:16, 17)

¹² Ońola nje e me̱nde̱no̱ pula ná di lee̱le̱ nded’a mulema o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱ e? Bibe̱l e malee̱ ná ba bena ba si me̱nde̱ sue̱le̱ manea ma nin wase ba me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan tatan, na o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱. (Langa Bebīsedi 13:16, 17.) Bonasango na bonańango asu be ná ba be̱ne̱ ńo̱ngi ná jongwane̱ babo̱ o kusa mambo ma longe̱ la buńa te̱. Ponda Kiṅ’asu, Kristo Yesu a me̱nde̱no̱ po̱ o kaise̱ bato, di mapula ná a bomane̱ biso̱ je o lee̱le̱ nded’a mulema, a bele̱ pe̱ biso̱ o “sangwa janea.”​—Mat. 25:34-40.

13. Ka nje te̱ Roma 15:7 e malee̱no̱, nje kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso i bolino̱ ná i bate to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱ e?

¹³ Bato be̱se̱ ba ta ba bia ná kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso i ta i to̱ndo̱ne̱. Nde e ta babo̱ lambo di bo̱bi o lee̱le̱ ndolo e? Jombweye te̱ ne̱ni mwemba ma Roma mu tano̱ mu longabe̱. Oten o ta o be̱ne̱ Bonayuda, bena ba ta bokwabe̱le̱ o bupe̱ mbend’a Mose, na Basibi bena ba ta ba be̱ne̱ bose̱di bwe diwengisan jita na babo̱. Kriste̱n iwo̱ i ta bakom, yine̱ pe̱ wonja, yen ebe bō̱ babu ba ta na ba be̱ne̱ bakom. Ne̱ni yi kriste̱n i bengino̱ leane̱le̱ ndolo to̱ na ma mawengisan me̱se̱ e? Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ babo̱ o “kasane̱ mō̱ na nune̱.” (Langa Roma 15:7.) Nje a tano̱ a pula kwala e? Eyala e tukwabe̱ ná “kasane̱” e mapula nde kwala kasa moto na muyao to̱ ombo’asu, to̱ no̱ngo̱ mo̱ ka diko̱m lasu. K’eyembilan, Paulo a langwedi Filemon ne̱ni kasa mukom ao Onesimo nu ta nu ńa mīla, a kwali ná: “Kasa mo̱ ka mbame̱ne̱.” (File. 17) Priskila na Akwila pe̱ ba kasi Apolo, ńena nu si ta nu bia mambo jita jombwea belēdi ba Kristo ka babo̱, na ninka ná ‘ba no̱ngi mo̱’ na babo̱. (Bebolo 18:26) Bonasango ba ebwe’a mbu yaboso ba s’ese̱le̱ ná mawengisan ma ta oteten abu mabe babo̱, o diwengisan ba kasane̱ nde mō̱ na nune̱.

14. Ne̱ni Anna na mom’ao ba lee̱le̱no̱ ndolo e?

¹⁴ Biso̱ pe̱ di malee̱le̱ bonasango na bonańango asu ndolo ke̱ di mano̱ngo̱ babo̱ ka mako̱m masu. Nik’e me̱nde̱ bola ná babo̱ pe̱ ba lee̱le̱ biso̱ ndolo. (2 Kor. 6:11-13) Jombweye myango ma Anna na mom’ao. Ponda to̱ ininga ombusa babo̱ lomabe̱ ka bamuloloma o ekombo epe̱pe̱ ya Afrika ńa mbe̱nge̱ nde diboa la Corona di botedino̱. Kana diboa di tano̱ ngińa, ba si wusa je̱ne̱ belongi ba mwemba mabu ma peńa. Ne̱ni ba babaedi ba wusano̱ lee̱le̱ ndol’abu e? Ba po̱ngi ndongame̱n tongwea na inte̱rne̱t na bonasango na bonańango ba mwemba mabu ná be̱ne̱ myoso mabu, ba langwea pe̱ babo̱ ná ba mapula bia babo̱ bwam. Nik’e tapi mbia jita, na mo̱ pe̱ mi botea bele̱ ban na lomea babo̱ mye̱ndi ponda ye̱se̱. Ońola nje ba babaedi ba we̱lino̱ bola nika e? Anna mo̱ ná: “To̱ buńa na si me̱nde̱ dimbea ndolo bonasango na bonańango ba lee̱le̱no̱ mba na mbia mam o pond’a bwam na ya bobe; eyembilan abu nde e tute̱le̱ mba o bola mulemlem.”

15. Nje eyembilan a Vanessa e malee̱no̱ biso̱ jombwea to̱ndo̱ la bonasango na bonańango asu be̱se̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁵ Jita lasu je nde o myemba mi be̱n bonasango na bonańango bena ba be̱n bose̱di, bete̱medi ba longe̱ na bede̱mo be diwengisan na biso̱. Je ná di bata to̱ndo̱ babo̱  be̱se̱ yete̱na di soke̱ miso̱ o bede̱mo babu ba bwam. E ta munańango Vanessa nu maboleye̱ o Seland ńa Peńa, ndutu o be̱ne̱ mulatako ma bwam na bato bō̱ o mwemba mao. Nde a domse̱ ná o mulopo ma samba ba bena ba ta ba be̱ne̱ bede̱mo be malingise̱ mo̱, a matombise̱ nde ponda jita na babo̱. Bola la nika longwane̱ mo̱ o je̱ne̱ nje e boli ná Yehova a to̱nde babo̱. Mo̱ ná: “Botea ná mom’am eno̱ muboled’ebondo, di matombise̱ ponda na jita la bonasango na bonańango bena ba be̱n bede̱mo be diwengisan, ye pe̱ mba lambo di wam o be̱ne̱ mulatako ma bwam na babo̱. Tatan na to̱ndi bato ba be̱n ńai na ńai a bede̱mo. Yehova pe̱, ebanja bato bena a dutino̱ o bolea mo̱ be diwengisan jita mō̱ na nune̱.” Joko te̱ o je̱ne̱ bane̱ ka nje te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ babo̱, di malee̱ nde ná di to̱ndi babo̱.​—2 Kor. 8:24.

16. Ońola nje e me̱nde̱no̱ be̱ mweńa jita ná di to̱nde bonasango na bonańango asu o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁶ O pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱, e me̱nde̱ be̱ mweńa jita ná di to̱nde bonasango na bonańango asu. Ponda ndenge̱ ninde̱ne̱ e me̱nde̱no̱ botea, ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ tata biso̱ e? Jombweye nje Yehova a baise̱no̱ tumba lao ná di bole ponda ba po̱ino̱ janane̱ Babilon ńa kwaṅ; a kwali ná: “Te̱me̱, a tumba lam, ala o tuṅ ango̱, kwese̱ jo̱mbe̱ lo̱ngo̱; wutame̱ son a ponda natē̱ malinga ma tomba.” (Yes. 26:20) Pondapo̱ e me̱nde̱ pula ná biso̱ pe̱ di bupe̱ be bediedi o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱. Yi “tuṅ” ye ná i be̱ myemba masu. O pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱, di me̱nde̱ nde kusa betatedi Yehova a kakanno̱, yete̱na di bengi bolea mo̱ na bonasango na bonańango asu. Ońola nika, jangame̱n we̱ na ngińa tatan ná di si we̱lisane̱ bonasango asu buka te̱, nde di to̱nde pe̱ babo̱. Nika ńe ná e sunga biso̱!

17. Di boṅsane̱ te̱ tatan, nje di me̱nde̱no̱ we̱le̱ bola o pond’a ndenge̱ ninde̱ne̱ e?

¹⁷ “Buńa bonde̱ne̱ ba Yehova” bo me̱nde̱ wanea bato be̱se̱ ndutu ninde̱ne̱. (Sef. 1:14, 15) Baboledi ba Yehova pe̱ ba me̱nde̱ taka. Nde di boṅsane̱ te̱ tatan, di me̱nde̱ be̱ pī di we̱le̱ pe̱ jongwane̱ bane̱. Di me̱nde̱ lembe̱ na titimbe̱ mitakisan me̱se̱ di me̱nde̱no̱ be̱ne̱. Ponda bonasango asu ba me̱nde̱no̱ be̱ o bete̱medi ba ndutu, nded’a mulema e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o bola me̱se̱ o wanea babo̱ jongwane̱ di mapule̱. Joko pe̱ te̱ o to̱ndo̱ bonasango na bonańango asu tatan, di me̱nde̱ pe̱ lee̱le̱ babo̱ ndolo ni ponda. Yehova a me̱nde̱ so̱ bola biso̱ longe̱ la bwindea ka bowe̱n, o wase owe̱ni di si me̱nde̱no̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ mbeu a ńolo to̱ ndenge̱ to̱ po̱.​—Yes. 65:17.