Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

1921—Ye we̱nge̱ ebwe’a mbu

1921—Ye we̱nge̱ ebwe’a mbu

OTETEN a Njongo a Betatedi ńa 1 ba Dimo̱di 1921, e ta e baisabe̱ Bokwe̱ Bibe̱l min myuedi ná: “Njik’ebol’a mweńa e menge̱le̱ biso̱ mun mbu e?” Jalabe̱ la mi myuedi di ta di se̱me̱ye̱ o epas’a Yesaya 61:1, 2, yena yo̱nge̱le̱ babo̱ m’bē̱ mabu ma te̱ dikalo la myango ma bwam. “Yehova o̱kise̱ mba, o wala langwea batakedi myango ma bwam . . . , o te̱ dikalo la mbu ma muyao ma Yehova na buńa ba makunako ba Loba lasu.”

BATE̱ DIKALO BA NGIŃ’A MULEMA

Bokwe̱ Bibe̱l ba ta bangame̱n be̱ne̱ ngiń’a mulema ná ba we̱le̱ te̱ dikalo. Ba ta bangame̱n langwea batakedi “myango ma bwam”, name̱ne̱ pe̱ na bīse̱ babobe “buńa ba makunako.”

Munasango John Henry Hoskin, nu ta nu ja o Kanada a te̱ dikalo na ngiń’a mulema to̱ na mitakisan. O mbu 1921, a dongame̱ne̱ pasto po̱ ńa ebas’a Metodist. Munasango Hoskin a botedi nde ekwali ninka: “Je ná di be̱ne̱ ekwal’a bwam jombwea Bibe̱l. E po̱i pe̱ te̱ ná di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ me diwengisan o mambo mō̱, je ná jembe̱ ekwal’asu na musango, di benga pe̱ be̱ mako̱m.” Nde mambo ma si timbi tomba nika. Munasango Hoskin mo̱ ná: “Di kwali nde ngus’a minuti buka te̱, ombusa nika nu moto a kwese̱ jo̱mbe̱ lao na ngińa kańena no̱nge̱le̱ ná je̱ne̱ la jo̱mbe̱ lao di wusa bwea.”

Ni pasto e kwalane̱ munasango Hoskin na doi la bekima ná: “Ońola nje o si malano̱ kwalisane̱ ba ba titi kriste̱n?” Munasango a s’alabe̱, a yo̱mbise̱ nde mo̱ngo̱, na mo̱ a kwala o mulema mao ná: ‘No̱nge̱le̱ ná ne po̱n so̱ nde kwalisane̱ kriste̱n!’

Bone̱ bao, ponda ni pasto ńalono̱ kipa mitin o ebas’ao, a bengi nde kwala mambo ma bobe te̱nge̱ne̱ munasango Hoskin. Munasango Hoskin mo̱ ná: “A kwalane̱ nde badubedi bao ná ne nde mot’a mpoṅ nunde̱ne̱ nu buki be̱se̱, na ná nangame̱n bwabe̱.” Nde nik’e s’eki munasango Hoskin ná alane̱ ebol’ao ya dikalo oboso, na ná a kwalisane̱ pe̱ bato jita. Mo̱ ná: “Na bo muńe̱nge̱ o te̱ dikalo owo jita. Bato bō̱ ba kwali na ná: ‘Di bi ná we nde mot’a Loba!’, na babo̱ ba kwala ná na be̱n te̱ ńo̱ng’a lambo, be ná bongwane̱ mba.”

JOKWA LA MBIA NA LA MOTO MO̱ME̱NE̱

O bwam ba jongwane̱ bato ná ba so̱ṅtane̱ Bibe̱l bwam, Bokwe̱ Bibe̱l ba ta be̱ ba busise̱ myuedi jombwea Bibe̱l na malabe̱ o kalat’a mo̱di di mabele̱no̱ we̱nge̱ ná Umwe̱. O ta o be̱ne̱ myuedi ońola beso̱mbe̱, mena bayedi ba wusano̱ kwalea na bana babu. Bayedi ba ta bangame̱n baise̱ bana babu mi myuedi, bongwane̱ pe̱ babo̱ o so̱ malabe̱ o Bibe̱l. Myuedi mō̱ ka “Mo̱ Bibe̱l e be̱n kalati ininga e?” mi ta mokwe̱le̱ bana mambo ma wam jombwea Bibe̱l. Mipe̱pe̱ ka “Mo̱ kriste̱n te̱ e me̱nde̱ takisabe̱ o nin mbadi to̱ nine̱ e?” mi ta be̱ mi boṅsane̱ beso̱mbe̱ o be̱ bate̱ dikalo be ngiń’a mulema.

O ta pe̱ o be̱ne̱ myuedi na malabe̱ ońola ba bena ba ta ba mábe̱ne̱ so̱ṅtane̱ diwo̱ te̱nge̱ la Bibe̱l. Malabe̱ ma ta ma so̱be̱ o do̱ laboso la kalati Etudes des Ecritures. Bato jita boko mambo jita tongwea na mi myuedi, nde e timbi kwalabe̱ ná mi myuedi mi si me̱nde̱ pe̱ busisabe̱. Ońola nje e?

KALAT’A PEŃA!

Kalati La Harpe de Dieu

Dipapa disadi di be̱n ebol’a bolanga

Mapapa masadi ma be̱n myuedi

Bonasango ba ta o mulopo m’ebolo ba so̱ṅtane̱ ná Bokwe̱ Bibe̱l ba peńa bangame̱n jokwa Bibe̱l tema po̱ po̱. Ońola nika nde ba busise̱no̱ kalati La Harpe de Dieu o mo̱di ma Tinini 1921. Ba pe̱ bena ba kasi ni kalati ba botedi jokwa mo̱ na babo̱me̱ne̱. Di jokwa la moto mo̱me̱ne̱ longwane̱ bato o bia mwano ma Loba ma bola bato longe̱ la bwindea. Ne̱ni di jokwa di tano̱ di tomba e?

Moto a ta be̱ a kasi te̱ kalati, a makusa pe̱ son a dipapa di malangweye̱ mo̱ njika mapapa ma kalati angame̱nno̱ langa. Woki ni bupe̱, nu moto a makusa dipapa disadi dipe̱pe̱ di be̱n myuedi jita jombwea nje a langino̱. O su la di dipapa disadi, o ta o be̱ne̱ bolanga ońola woki ni bupe̱.

O pambo a ponda ńa 12 la woki, woki te̱ mokwe̱ Bibe̱l a ta a kusa dipapa la peńa tongwea na mwemba mu ta mo̱ mbasan. Ma mapapa ma ta nde ma lomabe̱ na belongi ba mwemba be ta be mákokwe̱ mimbu, name̱ne̱ pe̱ na ba bena ba si ta ba be̱ne̱ ngudi o te̱ dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱. K’eyembilan, Anna K. Gardner ńa mundi ma Millvale, o Pennsylvania, o Amerika, a dia a mo̱nge̱le̱ ne̱ni mambo ma tombino̱, mo̱ ná: “Ponda kalati La Harpe de Dieu e busino̱, munańango am Thayle nu ta eboki, a timbi be̱ne̱ ebol’a loma mapapa masadi mena ma ta ma be̱ne̱ myuedi woki te̱.” Moto a ta be̱ a bo̱le̱ te̱ jokwa na mo̱me̱ne̱, elong’a mwemba ewo̱ e mape̱pe̱le̱ mo̱ o bwam ba jongwane̱ mo̱ o bata jokwa Bibe̱l.

Thayle Gardner o ebamban ao

EBOLO E DIA

O su la mbu, Munasango Joseph. Franklin. Rutherford a lomedi myemba me̱se̱ maleta. A kiki ná: “Dikalo la Janea lena di te̱be̱ mun mbu di tapi bato, longwane̱ pe̱ babo̱ buka mimbu mi tombi.” Na mo̱ a bata ná: “Ebolo ende̱ne̱ e dia. Bińo̱ tute̱le̱ bape̱pe̱ ná babo̱ pe̱ ba no̱nge dongo o y’ebol’a betańsedi.” Bokwe̱ Bibe̱l ba we̱le̱ ma malea o ebolo. O mbu 1922 ba te̱ dikalo la Janea na ngiń’a mulema buka mimbu mi tombi.