1. Ońola nje bato jita ba pambilanno̱ e?

JITA la bebasi o nin we̱nge̱ be makwala ná be nde ba kriste̱n, na ná be mowe̱ nde Loba o mbadi ni do̱lisan mo̱. Ońola nika nde bato jita ba pambilanno̱! Ba mabaise̱ babo̱me̱ne̱ ná “Mo̱ ebas’a mbale̱ ye nde ewo̱ e, nga Loba a do̱lisan bebasi be̱se̱ e?” Mo̱ di bukedi ná nje Mboṅ a Yehova i mokwe̱le̱no̱ ye mbale̱, na ná ni mbadi di mowe̱no̱ Yehova buka te̱ nde a do̱lisanno̱ e? Mo̱ je ná di be̱ mbaki ońola nika na mbale̱ e? Jombweye mambo ma mabamse̱ nika.

2. Bupisane̱ 1 Tesalonika 1:5, ońola nje ńamuloloma Paulo a tano̱ mbaki ná nje a dube̱no̱ ye mbale̱ e?

² Ńamuloloma Paulo a ta mbaki ná nje a dube̱no̱ ye mbale̱. (Langa 1 Tesalonika 1:5.) A si ta mbaki buka te̱ ońolana nje a tano̱ a dube̱ e ta e bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. Paulo a ta nde mokwe̱ Eyal’a Loba ńa iwiye̱. A ta a dube̱ ná ‘Betiledi be̱se̱ be wu [nde] na Mudī ma Loba.’ (2 Tim. 3:16) Nje Paulo okono̱ e? Paulo a so̱i o Betiledi mambo ma mabole̱ mboṅ ná Yesu nde a ta Mesia, mambo mena badiedi ba bebasi ba Bonayuda ba bangino̱ dube̱. Ba badiedi ba bebasi ba lobango ba makwala ná ba mokwe̱le̱ nde bato mambo jombwea Loba, nde o mulemlem ma ponda pe̱ ba bola mambo mena a singe̱no̱. (Tito 1:16) Diwengisan na babo̱, Paulo a si po̱si dube̱ mambo mō̱ o Eyal’a Loba, nde ese̱le̱ mane̱. A ta be̱be̱ o jokwe̱le̱ na we̱le̱ pe̱ o ebolo “mwano ma Loba mwe̱se̱.”—Bebolo 20:27.

3. Mo̱ jangame̱n be̱ne̱ malabe̱ ma myuedi me̱se̱ ná di be̱ mbaki ná di so̱i mbale̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Bebolo ba Yehova na mo̱nge̱le̱ mao ‘be jita bwambi’”)

³ Bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná ebas’a mbale̱ yangame̱n  jalabe̱ myuedi me̱se̱, nate̱na myuedi mena Bibe̱l e si malabe̱no̱ ná bwē. Mo̱ e te̱nge̱n o jo̱nge̱le̱ nika e? Jombweye eyembilan a Paulo. Ome̱le̱ bonasango ao ná bangame̱n “wasa me̱se̱,” nde embi pe̱ ná mambo jita me mena a si so̱ṅtane̱no̱. (1 Tes. 5:21) A tili ná: “So̱ṅtane̱ lasu le nde epasi n’epasi, . . . di me̱ne̱ nde o ńai a mbunge ka o je̱ne̱ ba mombwano̱.” (1 Kor. 13:9, 12) Paulo a si ta a so̱ṅtane̱ mambo me̱se̱, to̱ biso̱ pe̱. Nde Paulo a so̱ṅtane̱ mato̱ti ma mweńa jombwea mwano ma Yehova. Mambo mena a tano̱ a bia ma ta ma dongame̱n o bola mo̱ mbaki ná a so̱i mbale̱!

4. Ne̱ni jeno̱ ná di bata be̱ mbaki ná di so̱i mbale̱ e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ jombwea kriste̱n a mbale̱ e?

⁴ Mbadi po̱ jeno̱ ná di bata be̱ mbaki ná di so̱i mbale̱ ńe nde ke̱ di kobisane̱ patan a jowe̱ Yesu a dīno̱ na ni ńena Mboṅ a Yehova i mabupe̱no̱ we̱nge̱. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ná kriste̱n a mbale̱ (1) i si mowe̱ losango, (2) i mabola dina la Yehova edube, (3) i to̱ndi mbale̱, (4) i be̱nedi pe̱ mō̱ na nune̱ ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱.

5. Nje Yesu okwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea mbad’a bwam ńa jowe̱ Loba e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di we̱le̱ nje a kwalino̱ o ebolo e?

⁵ Ndolo ninde̱ne̱ Yesu a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Yehova e tute̱le̱ mo̱ o jowe̱ Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ ponda a tano̱ o mo̱ń na ponda a tano̱ o wase. (Lukas 4:8) A kwalane̱ bokwedi bao ná babo̱ pe̱ bowe̱ nde Yehova buka te̱. Yesu to̱ bokwedi bao ba si bolane̱ njimbidi o jowe̱ labu to̱ buńa. Kana Loba eno̱ nde mudī, to̱ moto a titi ná a po̱ngo̱ lambo le bowan na mo̱! (Yes. 46:5)  Nje pe̱ so̱ kwala jombwea eboled’a lule̱ la njimbidi ya basangedi na kane̱ babo̱ e? O mbenda ni londe̱ iba ńa Dom la Mambenda, Yehova a kwali ná: “O si po̱ngea wame̱ne̱ njimbidi to̱ bowan ba nje ye o mo̱ń, to̱ ye o wase . . . o si numa mabo̱ngo̱ wase oboso bao.” (Bbu. 20:4, 5) Ben byala be bwē ońola ba bena ba mapule̱ do̱lisane̱ Loba.

6. Njika patan a jowe̱ Mboṅ a Yehova i mabupe̱no̱ we̱nge̱ e?

⁶ Bato bena ba mokwe̱ myango bembi ná kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i ta nde yowe̱ Loba mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱. K’eyembilan kalat’a myango po̱ e makwala ná yi kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso “i ta i singe̱” jo̱nge̱le̱ la bolane̱ njimbidi o jowe̱ labu. O nin we̱nge̱, Mboṅ a Yehova i mabupe̱ patan ńena kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i dīno̱. Di si makane̱ njimbidi ya “basangedi” to̱ ya ange̱l; di si makane̱ pe̱ to̱ Yesu. Di si masoma dibato la ńungu, di si mowe̱ pe̱ to̱ manea o nin mbadi to̱ nine̱. E be̱ to̱ nje moto eno̱ ná a bolane̱ biso̱, di no̱ngi bedomsedi be bam o bupe̱ ben byala ba Yesu ná: “Owe̱ [Yehova] Loba lo̱ngo̱.”—Mat. 4:10.

7. O njika mambo Mboṅ a Yehova yeno̱ diwengisan na bene̱ bebasi e?

⁷ O nin we̱nge̱, bato jita ba to̱ndi sengane̱ badiedi ba bebasi bena ba busi mina. Ba to̱ndi babo̱ kańena ponda iwo̱, ye nde biana ba mowe̱ nde babo̱. Bato jita ba mukea o bebasi babu, ba manda kalat’a bu, ba mabola na mo̱ni jita o sue̱le̱ babo̱. Bato bō̱ ba madube̱ nje ye̱se̱ ba badiedi ba bebasi ba makwalano̱. Be̱n te̱ babo̱, ye nde biana be̱n nde Yesu mo̱me̱ne̱! O diwengisan, baboledi ba Yehova ba mbale̱ ba si mowe̱ mot’a benama. To̱ná di mabolano̱ ba bena ba madie̱le̱ biso̱ edube, di memea ben belēdi ba Yesu ná: “Bińo̱ be̱se̱ le nde bonasango.” (Mat. 23:8-10) Di si mowe̱ bato ba benama, e be̱ badiedi ba bebasi to̱ manea. Di si masue̱le̱ pe̱ to̱ babo̱. Di si mano̱ngo̱ pe̱ to̱ dongo na nin wase. O man mato̱ti me̱se̱, je diwengisan na bene̱ bebasi be makwale̱ ná be nde ba kriste̱n.—Yohane 18:36.

8. Ne̱ni di bino̱ ná Yehova a mapula ná dina lao di busisabe̱, di biane̱ pe̱ e?

⁸ Buńa bō̱, Yesu a kane̱ ná: “A Te, busise̱ dina lo̱ngo̱!” Yehova mo̱me̱ne̱ alabe̱ mu muka na doi di wu o mo̱ń, a bola kakane̱ ná a me̱nde̱ busise̱ dina lao. (Yohane 12:28) O ebol’ao ya dikalo ye̱se̱, Yesu a busise̱ edub’a dina la Sango ao. (Yohane 17:26) E te̱nge̱n so̱ ná kriste̱n a mbale̱ i be̱ muńe̱nge̱ o bolane̱ dina la Loba, nde i bīse̱ pe̱ mo̱ bape̱pe̱.

9. Ne̱ni kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i lee̱no̱ ná i mabola dina la Loba edube e?

⁹ O ebwe’a mbu yaboso, ponda to̱ ininga ombusa te̱se̱be̱ la mwemba ma kriste̱n, Yehova ‘ombwedi o po̱sea dina lao bato oteten a basibi.’ (Bebolo 15:14) Yi kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i ta muńe̱nge̱ o bolane̱ dina la Loba, na bīse̱ pe̱ mo̱ bape̱pe̱. Ba bolane̱ dina la Loba o dikalo na o betiledi babu. * Ba lee̱ ná be nde tumba ońola dina la Loba.—Bebolo 2:14, 21.

10. Nje e malee̱ ná Mboṅ a Yehova nde ye tumba ońola dina la Yehova e?

 ¹⁰ Mo̱ Mboṅ a Yehova ye nde tumba ońola dina la Yehova e? Jombweye nin mboṅ. O nin we̱nge̱, jita la badiedi ba bebasi ba boli me̱se̱ ná bato ba si bia ná Loba a be̱n dina la timtim. Ba sumo mo̱ o betukwedi babu ba Bibe̱l, ngedi iwo̱ pe̱ ba bangi ná bato ba bolane̱ mo̱ o bebasi babu. * E me̱ne̱ne̱ ná bwē ná Mboṅ a Yehova buka te̱ nde i mabole̱ dina la Loba edube yangame̱n mo̱. Di boli ná dina la Loba di biane̱ buka to̱ njik’ebasi epe̱pe̱! Di mabola pe̱ me̱se̱ ná di die̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ dina lena di bambe̱no̱, le nde ná Mboṅ a Yehova. (Yes. 43:10-12) Di busise̱ buka 240 ba lodun la Bibe̱l La Bible. Traduction du monde nouveau, ni mabolane̱ dina la Yehova owe̱ni bane̱ batukwedi ba Bibe̱l ba sumono̱ mo̱. Di mabusise̱ pe̱ kalati i se̱medi o Bibe̱l o buka na 1 000 leme̱ yena i mabolane̱ dina la Yehova!

11. Ne̱ni kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i lee̱no̱ ná i to̱ndi mbale̱ e?

¹¹ Yesu a ta a to̱ndo̱ mbale̱, nika ńe nde mbale̱ jombwea Loba na mwano mao. Yesu a die̱le̱ nde longe̱ lao kaponda ni  mbale̱, a bīse̱ pe̱ mo̱ bato bape̱pe̱. (Yohane 18:37) Bokwedi ba Yesu ba mbale̱ pe̱ ba ta ba to̱ndo̱ mbale̱. (Yohane 4:23, 24) Petro a bele̱ dube̱ la kriste̱n ná “nge’a mbale̱.” (2 Pet. 2:2) Kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i bangi bupe̱ mo̱nge̱le̱ ma bebasi, bose̱di, na mo̱nge̱le̱ ma bato mena ma si ta mulatako na mbale̱, buka te̱ ońolana ba ta ba to̱ndo̱ mbale̱. (Kol. 2:8) O nin we̱nge̱ pe̱, kriste̱n a mbale̱ i mawe̱ o ‘dangwa o mbale̱’ na ninka ná belēdi babu na mbadi ba madie̱le̱no̱ longe̱ labu ba se̱medi nde o Eyal’a Yehova.—3 Yohane 3, 4.

12. Nje e matombe̱ ke̱ ba bena be o mulopo be̱n ná so̱ṅtane̱ lasu langame̱n te̱se̱be̱ e, ońola nje pe̱ ba mawanano̱ ma mawengisan e?

¹² Mboṅ a Yehova i si makwala ná i be̱n so̱ṅtane̱ le̱se̱ la Bibe̱l. Ponda iwo̱, ba po̱ngi mawuse̱ o mbadi ba tele̱ye̱no̱ belēdi ba Bibe̱l bō̱, to̱ o mbadi ba die̱le̱no̱ mambo o mwemba. Nde nik’e si mańakisane̱ biso̱. Betiledi be makwala ná bwē ná so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n di mańaka nde na ponda. (Kol. 1:9, 10) Yehova a mabīse̱ nde mbale̱ son na son, jangame̱n pe̱ we̱lisane̱ ná mwaye ma mbale̱ mu bate pańa. (Min. 4:18) Ba bena be o mulopo be̱n te̱ ná so̱ṅtane̱ lasu la to̱ti diwo̱ te̱nge̱ la mbale̱ langame̱n te̱se̱be̱, ba si masuba o wana mpo̱ngulan mu mapule̱. Niponda bebasi jita be matukwano̱ belēdi babu o bwam ba do̱lisane̱ badubedi babu, to̱ bwese̱ wase muńe̱nge̱, mawengisan mena Mboṅ a Yehova i mawanano̱ me nde ná ma bate sise̱le̱ biso̱ be̱be̱ na Loba, na ná jowe̱ pe̱ mo̱ ka nje te̱ Yesu a bolino̱. (Yak. 4:4) Di mawana nde mawengisan, seto̱ ońolana mo̱nge̱le̱ ma bato ba nin wase ma tuko, nde ońolana di bati pe̱te̱ so̱ṅtane̱ Betiledi. Di to̱ndi mbale̱!—1 Tes. 2:3, 4.

13. Njik’ede̱mo a mweńa e buki be̱se̱ kriste̱n a mbale̱ i lee̱le̱no̱ e, ne̱ni pe̱ Mboṅ a Yehova i malee̱le̱no̱ mo̱ o nin we̱nge̱ e?

¹³ Kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i ta i biane̱ ońolana i ta i be̱ne̱ jita la bede̱mo ba bwam, nde ndolo nde e ta ede̱mo abu yaboso. Yesu a kwali ná: “Nika nde be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ jemba ná le bokwedi bam, yete̱na lo be̱n ndolo mō̱ na nune̱.” (Yohane 13:34, 35) O nin we̱nge̱, ndol’a mbale̱ na jalatane̱ ba me̱ne̱ne̱ oteten a Mboṅ a Yehova ye o wase ńe̱se̱. Je diwengisan jita na bene̱ bebasi, ońolana je nde mbia mō̱ to̱ na ne̱ni di mawano̱ o bekombo be diwengisan, di si be̱nno̱ pe̱ to̱ bose̱di bō̱. Ndol’a mbale̱ ńe oteten asu e me̱ne̱ne̱ o ndongame̱n, na o mako̱to̱ne̱ mande̱ne̱ na masadi. Nik’e mabata bola biso̱ mbaki ná di mowe̱ nde Yehova o mbadi a do̱lisanno̱.

14. Bupisane̱ Kolose 3:12-14, ne̱ni jeno̱ ná di leane̱le̱ ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ e?

¹⁴ Betiledi be mome̱le̱ biso̱ ná di “to̱ndo̱ne̱ ndolo ninde̱ne̱.” (1 Pet. 4:8) Mbadi po̱ di malee̱le̱no̱ ni ndolo ńe nde ke̱ di malakisane̱ mō̱ na nune̱ mawuse̱ na ke̱ di mawe̱lisane̱ mō̱ na nune̱. Di mawasa pe̱ be̱ muyao na bato be̱se̱ o mwemba, nate̱na ba bena ba wusane̱ biso̱. (Langa Kolose 3:12-14.) Ye̱ke̱i te̱ ni ńai a ndolo ńe nde eyemban a kriste̱n a mbale̱.

15. Njika mambo mape̱pe̱ di mabolano̱ ma malee̱ ná di mabupe̱ patan a jowe̱ ńena kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i dīno̱ e?

¹⁵ Di be̱n mambo mape̱pe̱ di mabolano̱  ma malee̱ ná di mabupe̱ patan a jowe̱ ńa kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso. K’eyembilan, ebol’asu e te̱se̱be̱ nde ka nje te̱ e tano̱ e te̱se̱be̱ o ebwe’a mbu yaboso. Di be̱n baboledi b’ebondo, batudu, na baboledi o mwemba ka nje te̱ babo̱ pe̱ ba tano̱ ba be̱ne̱. (Fil. 1:1; Tito 1:5) Mambo ka, mbadi di me̱ne̱no̱ mulatako ma mome na muto na diba, edube di be̱nno̱ ońola maya, na ńo̱ng’asu ńa tata mwemba na babole̱ bobe bena ba s’ate̱le̱, ma se̱medi nde o patan ńena kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i dīno̱.—Bebolo 15:28, 29; 1 Kor. 5:11-13; 6:9, 10; Bon. 13:4.

16. Nje bete̱sedi be maso̱be̱ o kalat’a Efeso 4:4-6 be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁶ Yesu a kwali ná bato jita ba me̱nde̱ kwala ná be nde bokwedi bao, nde seto̱ be̱se̱ nde ba me̱nde̱ be̱ mo̱ na mbale̱. (Mat. 7:21-23) Betiledi be bīse̱ pe̱ ná o mińa misukan, jita ba me̱nde̱ nde be̱ne̱ “eladingo̱m a dube̱.” (2 Tim. 3:1, 5) Nde Bibe̱l e malangwea biso̱ ná “dube̱ diwo̱” nde Loba a do̱lisanno̱.—Langa Efeso 4:4-6.

17. O nin we̱nge̱ ba nja ba mabupe̱ Yesu na ba be̱n dube̱ la mbale̱ e?

¹⁷ Ba nja ba be̱n dube̱ la mbale̱ o nin we̱nge̱ e? Jombwedi mambo ma mabole̱ mboṅ a nika. Jombwedi patan a jowe̱ Yesu okwe̱le̱no̱ ńena kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i bupe̱no̱ pe̱. Jalabe̱ le nde diwo̱. Mboṅ a Yehova nde i be̱n dube̱ la mbale̱. E se̱ edube ende̱ne̱ di be̱nno̱ o be̱ tumba la Yehova, na bia pe̱ mbale̱ jombwea Yehova na mwano mao e! Di benge so̱ be̱ mbaki ná di so̱i mbale̱.