1-2. Njika diwengisan di ta oteten a Ahab na Manase, njika myuedi pe̱ di malano̱ jombwea e?

JOMBWEYE byembilan ba kiṅe̱ iba ya pond’a kwaṅ. Po̱ e ta nde kiṅ’a dom la matumba ma Israel; nine̱ pe̱ kiṅ’a matumba ma Yuda maba. To̱ná ba si tano̱ longe̱ o mulemlem a ponda, ba boli mambo jita me bowan. Yi kiṅe̱ ibane̱ i kwe̱m Yehova, i tute̱le̱ pe̱ tumba o bola mambo ma bobe. Ba boledi maloba ma lobango, nde ba bwa pe̱ bato. Nde diwengisan diwo̱ di ta oteten a yi kiṅe̱ iba. Mō̱ a boli mambo ma bobe nate̱na o kwed’ao, nde nune̱ ate̱le̱, a lakisabe̱ ońola mambo ma bobe a bolino̱. Ba nja ba ta yi kiṅe̱ e?

² Yi kiṅe̱ iba i ta nde Ahab, kiṅ’a Israel, na Manase, kiṅ’a Yuda. Diwengisan di ta oteten a yi kiṅe̱ iba le ná lokwe̱le̱ biso̱ mambo jita jombwea to̱ti diwo̱ la mweńa lena le nde jate̱le̱. (Bebolo 17:30; Rom. 3:23) Nje ye jate̱le̱ e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ná jate̱le̱ na mbale̱ e? Jangame̱n bia jalabe̱ la mi myuedi, ońolana ńo̱ng’asu ńe nde ná Yehova a lakise̱ biso̱ ke̱ di boli bobe. Ná di so̱ malabe̱ ma mi myuedi, di mala jombwea myango ma yi kiṅe̱ iba ná je̱ne̱ nje byembilan babu beno̱ ná bokwe̱le̱ biso̱. Ombusa nika, di mombwea nje Yesu a lee̱no̱ jombwea jate̱le̱.

3. Njika pat’a kiṅe̱ Ahab a tano̱ e?

³ Ahab a ta nde kiṅe̱ ni londe̱ samba ńa dom la matumba ma Israel. A ta nde a ba Isebe̱l , nu ta nde mun’a muto ńa kiṅ’a Sidon, mundi ma m’bwaṅ mō̱ mu ta la pongo. Yen ebe di diba di wanedi Israel m’bwaṅ. Nde di ńamse̱ pe̱ mulatako ma bwam mwena tumba di tano̱ di be̱ne̱ na Yehova.  Isebe̱l a ta nde muboled’a Baal, a tute̱le̱ pe̱ Ahab o lańse̱ di jowe̱ la ńakaka, lena di ta di bambe̱ beboledi ba musonje o tempe̱l na tombise̱ la bana o wea ka mabea. Ponda Isebe̱l a tano̱ kiṅ’a muto, muto̱ped’a mudī ńa Yehova to̱ mō̱ a si ta mbo̱le̱. A bo jita la bato̱pedi ba mudī. (1 Ki. 18:13) Ahab mo̱me̱ne̱ pe̱ “a ta a bola nje ye bobe o miso̱ ma Yehova buka be̱se̱ ba se̱le̱ mo̱ oboso.” (1 Ki. 16:30) Yehova a ta e̱ne̱ nje ye̱se̱ Ahab na Isebe̱l ba tano̱ ba bola. Nde a lee̱le̱ babo̱ ndedi, na mo̱ a loma Elia o jome̱le̱ tumba lao ná di tukwe bedangwedi obiana ponda e matomba. Nde Ahab na Isebe̱l ba bangi o sengane̱ mo̱.

4. Njika mwe̱ndi ma beko̱kisedi Ahab a kusino̱ e, nje pe̱ a bolino̱ ponda a sengino̱ mo̱ e?

⁴ We̱lisane̱ la Yehova di timbi po̱ o su. Na mo̱ a loma Elia o bīse̱ Ahab na Isebe̱l mwe̱ndi ma beko̱kisedi. Mbia mabu mwe̱se̱ mu me̱nde̱ bwabe̱. Byala ba Elia be tapi Ahab! O mańaka me̱se̱, nu mot’a kumba ‘a sibise̱ mo̱me̱ne̱.’—1 Ki. 21:19-29.

5-6. Ne̱ni di bino̱ ná Ahab a s’ate̱le̱ na mbale̱ e?

⁵ To̱ná Ahab a sibise̱no̱ mo̱me̱ne̱ o niponda, nje a bolino̱ ombusa nika e lee̱ ná a s’ate̱le̱ na mbale̱. A si po̱ngi miwe̱n o sumwa jowe̱ la Baal o ekombo ao. A si sue̱le̱ pe̱ to̱ jowe̱ la Yehova. Ahab a boli pe̱ mambo mape̱pe̱ ma lee̱ ná a s’ate̱le̱ na mbale̱.

⁶ Ombusa ponda, Ahab a baise̱ Yosafat, kiṅ’a Yuda ná bale janane̱ bato ba Siria. Yosafat a ta nde kiṅ’a bwam ni ta ni lakisane̱ Yehova, a kwalane̱ so̱ nde Ahab ná ba se̱le̱ baise̱ muto̱ped’a mudī ńa Yehova nje bangame̱nno̱ bola. Ahab a se̱le̱ banga di jo̱nge̱le̱, a kwala ná: “Moto nupe̱pe̱ e, ńena tongwea na mo̱ je ná di baise̱ Yehova; nde na ben mo̱, ebanja a si mato̱pea mba bedinge̱ ba bwam, ke̱ ba bobe mo̱ na mo̱.” To̱ na nika, ba baise̱ Mikaya jo̱nge̱le̱ la Yehova. E timbi je̱ne̱ne̱ ná nje Ahab a kwalino̱ ye mbale̱, ebanja ponda muto̱ped’a mudī ńa Loba a po̱ino̱, a bīse̱ nde mambo ma bobe jombwea mo̱! O mulopo ná ate̱le̱, a baise̱ Yehova milakisan, Ahab nu ta nde mot’a bobe a we̱le̱ nde Mikaya o beboa. (1 Ki. 22:7-9, 23, 27) To̱ná Ahab a we̱le̱no̱ muto̱ped’a mudī ńa Yehova o beboa, a si wusa jeka ná edinge̱ e londe. Ahab a timbi bwabe̱ o bwemba bo bupe̱.—1 Ki. 22:34-38.

7. Nje Yehova a kwalino̱ jombwea Ahab ombusa kwed’ao e?

⁷ Ombusa kwed’a Ahab, Yehova e bīse̱ ne̱ni a tano̱ e̱ne̱ mo̱. Ponda Yosafat a wuno̱ o bwemba esibe̱ kusa mbeu a ńolo, Yehova a lom muto̱ped’a mudī Yehu o langwea mo̱ ná a si ta angame̱n jongwane̱ Ahab. Muto̱ped’a mudī ńa Yehova a kwalane̱ mo̱ ná: “Ba masunga pe̱ mot’a bobe e? Wa o to̱ndi nde bato ba singe̱ Yehova e?” (2 Myan. 19:1, 2) Dutea te̱: E be̱ te̱ ná Ahab ate̱le̱ na mbale̱, muto̱ped’a mudī a si wusa bele̱ mo̱ ná mot’a bobe nu singe̱ Yehova. Nik’e malee̱ so̱ ná, to̱ná Ahab a lee̱no̱ ná ombwe̱ o dime̱ne̱ diwo̱ te̱nge̱, a si ta ate̱le̱ na mbale̱.

8. Nje myango ma Ahab mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁸ Nje myango ma Ahab mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Ponda Elia a kwalane̱no̱ mo̱ ná mbia mao mu me̱nde̱ bwabe̱, Ahab a sibise̱ mo̱me̱ne̱. Nik’e ta nde lambo la bwam. Nde nje a bolino̱ ombusa ponda e lee̱ ná a s’ate̱le̱ na mbale̱. Nik’e malee̱ ná jate̱le̱ la mbale̱ di titi buka te̱ kwala ná di mabwa ndutu ońola nje  di bolino̱. Jombweye eyembilan epe̱pe̱ e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nje ye jate̱le̱ la mbale̱.

9. Njika pat’a kiṅe̱ Manase a tano̱ e?

⁹ Lambo ka bebwea ba mbu beba ombusa ponda, Manase a timbi kiṅ’a Yuda. Myobe mao mi ta mi buka ma Ahab yen ebe! Bibe̱l e makwala ná: “A boli nje ye bobe mo̱ na mo̱ o miso̱ ma Yehova, o lingise̱ mo̱.” (2 Myan. 33:1-9) Manase a te̱se̱ye̱ maloba ma mpoṅ miyo̱, a we̱le̱ na njimbidi nate̱na o tempe̱l a Yehova. Yen ebe ni njimbidi e ta nde eyemban a jowe̱ la mbamba. A yo̱mbi ombo’a ngaṅ na balondedi na bato ba ndimsi. A “kom pe̱ maya ma si be̱n njo̱m jita bwambi.” A bo bato jita, a “tombise̱ na mun’ao o wea,” ka jabea ońola maloba ma lobango.—2 Ki. 21:6, 7, 10, 11, 16.

10. Ne̱ni Yehova a ko̱kise̱no̱ Manase e, nje pe̱ ni kiṅe̱ e bolino̱ ombusa nika e?

¹⁰ Kapo̱ ka Ahab, Manase a bangi senga mome̱le̱ ma bato̱pedi ba mudī ba Yehova. O sukan, “na Yehova a loma banedi ba milo̱ṅ ma kiṅ’a Siria te̱nge̱ne̱ [Yuda], ba kwese̱ Manase na beye̱i, ba kaka mo̱ ngo̱ko̱bi, balane̱ mo̱ o Babilon.” E me̱ne̱ne̱ ná ponda Manase a tano̱ o beboa o Babilon nde a dutedino̱ jombwea nje a bolino̱. A “sibise̱ mo̱me̱ne̱ bwambi oboso ba Loba la basango bao.” Nde a boli na buka nika. “Eyane̱ Yehova, Loba lao.” Manase a bengi “so̱so̱mea mo̱.” Nu mot’a bobe a ta a nitukwa. Na mo̱ a botea je̱ne̱ Yehova ka “Loba lao,” a kane̱ esibe̱ wo̱lo̱.—2 Myan. 33:10-13.

11. Bupisane̱ 2 Myango 33:15, 16, ne̱ni Manase a lee̱no̱ ná ate̱le̱ na mbale̱ e?

¹¹ Yehova alabe̱ mika ma Manase. Mika ma Manase mi lee̱ mo̱ ná ate̱le̱ na mbale̱. Yehova a sengane̱ so̱ Manase ponda a baise̱no̱ mo̱ milakisan, na mo̱ a jese̱ pe̱te̱ mo̱ o kond’a janea. Manase a boli so̱ me̱se̱ o lee̱ ná ate̱le̱ na mbale̱. A boli nje Ahab a si bolino̱. A tuko bedangwedi bao. Anane̱ jowe̱ di kwedi, na mo̱ a tute̱le̱ pe̱ tumba o bolea Yehova. (Langa 2 Myango 33:15, 16.) E ta e pula Manase ngiń’a mulema na dube̱ ná a bole nika, ońolana obiana a mate̱le̱, a se̱le̱ nde̱ be̱ eyembilan a bobe ońola mbia mao, myom mao ma bato, na ońola tumba mimbu jita. Nde, o bodun bao, Manase a wasi o po̱ngulane̱ bedangwedi bao ba bobe. Ye̱ke̱i te̱ eyembilan ao ya bwam yongwane̱ muladi mao Yosia, nu timbi kiṅ’a bwam ombusa ponda.—2 Ki. 22:1, 2.

12. Nje eyembilan a Manase e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea jate̱le̱ e?

 ¹² Nje eyembilan a Manase e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? A sibise̱ mo̱me̱ne̱, nde a boli buka nika. A kane̱, akwane̱ Yehova nded’ao. Nde a tuko pe̱ bedangwedi bao. A po̱ngi miwe̱n me̱se̱ o po̱ngulane̱ mambo ma bobe a bolino̱, a bolea Yehova na ngud’ao ńe̱se̱, nde a tute̱le̱ pe̱ bane̱ o bola mulemlem. Eyembilan a Manase e malee̱ ná dipita le nate̱na ońola ba ba boli bobe bonde̱ne̱. Eyembilan a Manase e malee̱ pe̱ ná Yehova e ‘bwam, a le̱le̱m o lakise̱.’ (Mye. 86:5) Yehova a malakise̱ be̱se̱ bena ba mate̱le̱ na mbale̱.

13. Bola eyembilan ewo̱ e mabonde̱ belēdi ba mweńa jombwea jate̱le̱.

¹³ Manase a si bo buka te̱ ndutu ońola bobe a bolino̱. Nik’e mokwe̱le̱ biso̱ lambo la mweńa jombwea jate̱le̱. Di no̱nge eyembilan: Dutea te̱ ná walo o janda bre̱ti o sapi. Nde o mulopo ná mot’a sapi a bole wa bre̱ti, a boli nde wa flawa. Mo̱ o me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ e? Ke̱m! A tele̱ye̱ te̱ wa ná flawa ńe o muso̱ngi ma mambo ba mabolane̱no̱ o po̱ngo̱ bre̱ti, nik’e me̱nde̱ tukwa lambo e? Tomtom! Mulemlem pe̱ nde Yehova a mapulano̱ ná mubole̱ bobe ate̱le̱ na mbale̱. Mubole̱ bobe a bo te̱ ndutu ońola bobe a bolino̱, nika ńe bwam. Be besengedi be o muso̱ngi ma mambo ma malee̱ ná moto a mapula jate̱le̱, nde nik’e si dongame̱n. Nje epe̱pe̱ e mapule̱ e? Munia ma Yesu mō̱ mu mokwe̱le̱ biso̱ mambo jita jombwea nika.

14. O munia ma Yesu, njika mambo ma lee̱ ná muna nu pimbedi a mapula jate̱le̱ e?

¹⁴ Yesu a boli munia mō̱ mu membe̱ jombwea muna nu pimbedi, mu maso̱be̱ o Kalat’a Lukas 15:11-32. Eso̱mb’a moto ewo̱ e kwe̱m sango, yasumwe̱ omboa, na mo̱ yala o “ekombo etum.” A ńamse̱ bema bao na longe̱ la mbamba. Nde ponda longe̱ di botedino̱ be̱ mo̱ ndutu, a botedi dutea jombwea bedomsedi ba bobe a no̱ngino̱. Na mo̱ a so̱ṅtane̱ ná a ta bonam jita ponda a tano̱ o ndabo a sango. Ka nje te̱ Yesu a kwalino̱, “teten e ta ńumba mo̱.” Na mo̱ a no̱ngo̱ bedomsedi ba timba omboa, na baise̱ sango ao milakisan. E ta mweńa ná y’eso̱mb’a moto e so̱ṅtane̱ ná e no̱ngi jita la bedomsedi ba bobe. Nde nik’e ta e dongame̱n e? Ke̱m. A ta angame̱n tukwa bedangwedi bao!

15. Ne̱ni muna nu pimbedi ńa munia ma Yesu a lee̱no̱ ná ate̱le̱ na mbale̱ e?

¹⁵ Muna nu pimbedi a lee̱le̱ ná ate̱le̱ na mbale̱. A po̱ngi lo̱ndo̱ la bwaba. A po̱ino̱ pe̱ ombo’a sango, a kwalane̱ mo̱ ná: “A te, na boli bobe lingise̱ mo̱ń na lingise̱ wa; na si dongame̱n o belabe̱ pe̱ mun’ango̱.” (Lukas 15:21) Byala ba y’eso̱mb’a moto be lee̱ ná a mapula po̱ngulane̱ mulatako mao na Yehova. Embi pe̱ ná bedangwedi bao be bwese̱ sango ao ndutu. A ta pe̱ be̱be̱ o  bola me̱se̱ ná a be̱ne̱ pe̱te̱ mulatako ma bwam na sango. Ońola nika, a ta be̱be̱ o timba muboled’ao! (Lukas 15:19) Janda la mu munia di titi buka te̱ ná mu tape mulema. Bete̱sedi be mabuse̱ oten be ná bongwane̱ batudu ke̱ be o wasa bia nga moto nu boli bobe bonde̱ne̱ ate̱le̱ na mbale̱.

16. Ońola nje yeno̱ ná e be̱ ndutu ná batudu ba bie nga moto ate̱le̱ na mbale̱ e?

¹⁶ E titi batudu bu o bia nga moto nu boli bobe bonde̱ne̱ ate̱le̱ na mbale̱. Ońola nje e? Batudu ba si malanga milema, ba mawasa so̱ nde o je̱ne̱ mambo ma malee̱ ná munasango to̱ munańango abu a mabwa ndutu na mbale̱ ońola nje a bolino̱. Ponda iwo̱, moto e ná a die̱le̱ mo̱me̱ne̱ bobe jita o dikala lena yeno̱ ná e be̱ batudu ndutu o bia nga ate̱le̱ na mbale̱.

17. (a) Njik’eyembilan e malee̱ ná moto a bo te̱ ndutu ońola nje a bolino̱ nik’e si dongame̱n o kwala ná ate̱le̱ na mbale̱ e? (b) Bupisane̱ 2 Korinto 7:11, nje ba mengane̱no̱ moto ńate̱le̱ na mbale̱ e?

¹⁷ Di no̱nge eyembilan ewo̱. Ye we̱nge̱ mimbu jita munasango mō̱ eno̱ wite̱ musonje. O mulopo ná a wase jongwane̱, a wutane̱ nde munj’ao, mako̱m mao na batudu bedangwedi bao ba bobe. Ombusa ponda, batudu ba timbi bia nje a bolino̱. Ponda batudu ba kwalane̱no̱ mo̱ ná ba be̱n mboṅ i malee̱ ná a wite̱ musonje, emedi nje a bolino̱, na mo̱ a bwa ndutu ońola nika. Nde nik’e mapula nde kwala ná ate̱le̱ na mbale̱ e? Ke̱m. Batudu ba mombweye̱ y’ekwali ba me̱nde̱ to̱ndo̱ je̱ne̱ mambo mape̱pe̱. Nu munasango a si wite̱ musonje ngedi po̱ buka te̱ yen ebe ońolana diwuse̱ di bambane̱ mo̱. Nde a boli nika ngedi jita, na pond’a bwaba pe̱. A s’alo pe̱ to̱ je̱ne̱ batudu na mo̱me̱ne̱; moto nde a so̱i nje a bolino̱ na mo̱ a langwea batudu. Batudu ba me̱nde̱ so̱ to̱ndo̱ je̱ne̱ ná nu moto a tuko mo̱nge̱le̱ mao, besengedi bao na bedangwedi bao. (Langa 2 Korinto 7:11.) E me̱nde̱ pula nu munasango ponda ná a wane mawengisan ma mapule̱ o lee̱ ná ate̱le̱ na mbale̱. E pe̱ to̱ ná a pangabe̱ o mwemba ońola pambo a ponda po̱.—1 Kor. 5:11-13; 6:9, 10.

18. Nje moto nu pangabe̱ eno̱ ná a bola o lee̱ ná ate̱le̱ na mbale̱ e, nje pe̱ e me̱nde̱ tombe̱ yete̱na a boli nika e?

¹⁸ Ná a lee̱ ná ate̱le̱ na mbale̱, moto nu pangabe̱ angame̱n jukea o ndongame̱n ponda ye̱se̱, a bupe̱ pe̱ malea ma batudu jombwea muka na jokwa lao la Bibe̱l. A me̱nde̱ pe̱ bola me̱se̱ ná a sambe bete̱medi be ná be tute̱le̱ mo̱ o bola pe̱te̱ bobe. A po̱ngi te̱ miwe̱n o po̱ngulane̱ mulatako mao na Yehova, e ná a be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ lakise̱ mo̱, na ná batudu  ba me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ o timba o mwemba. Nje ye mbale̱ ye nde ná, ponda batudu beno̱ jombwea nga moto ate̱le̱ na mbale̱, ba bi ná bete̱medi te̱ be diwengisan. Ba mano̱ngo̱ so̱ ponda o jombwea ekwali te̱ ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱.

19. Nje jate̱le̱ la mbale̱ leno̱ e? (Hesekiel 33:14-16)

¹⁹ Ka nje te̱ jokono̱, jate̱le̱ la mbale̱ di titi buka te̱ kwala ná di mabwa ndutu ońola bobe di bolino̱. Mubole̱ bobe angame̱n pe̱ tukwa mo̱nge̱le̱ mao, besengedi bao, na bola pe̱ mambo ma malee̱ ná ate̱le̱ na mbale̱. Angame̱n tukwa bedangwedi, na mo̱ a botea pe̱te̱ we̱le̱ bete̱sedi ba Yehova o ebolo o longe̱ lao. (Langa Hesekiel 33:14-16.) Nje ye mweńa ońola mubole̱ bobe buka me̱se̱ ye nde ná a po̱ngulane̱ pe̱te̱ mulatako mao na Yehova.

20-21. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ moto nu boli bobe bonde̱ne̱ e?

²⁰ Yesu a tele̱ye̱ tongo diwo̱ la mweńa la ebol’ao ya dikalo ponda a kwalino̱ ná: ‘Na . . . po̱i o bele̱ [babobe] o jate̱le̱’. (Lukas 5:32) Nika pe̱ nde ńangame̱n be̱ mpuli masu. Di kwale te̱ ná di sengi ná diko̱m lasu diwo̱ di boli bobe bonde̱ne̱. Nje jangame̱nno̱ bola e?

²¹ Di si me̱nde̱ jongwane̱ diko̱m lasu yete̱na di wasi wuta bobe bao. Di si me̱nde̱ tongwe̱le̱ ońolana Yehova e o je̱ne̱. (Min. 5:21, 22; 28:13) We ná wongwane̱ diko̱m lo̱ngo̱ yete̱na o kwalane̱ mo̱ ná batudu ba me̱nde̱ to̱ndo̱ jongwane̱ mo̱. A bangi te̱ o langwea batudu nje a bolino̱, wa wangame̱n langwea babo̱. Nik’e me̱nde̱ lee̱ ná o mapula jongwane̱ mo̱ na mbale̱. E ná a bo̱lo̱ne̱ mulatako mao na Yehova!

22. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di mabupe̱ e?

²² Nje pe̱ so̱ kwala yete̱na moto a boli bobe bonde̱ne̱ pond’a bwaba, na batudu ba domse̱ ná angame̱n pangabe̱ e? Mo̱ nik’e mapula nde kwala ná ba si lee̱le̱ mo̱ ndedi e? O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni beko̱kisedi ba Yehova be malee̱no̱ nded’ao, na ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ mo̱.