1. O njika bete̱medi ba ndutu Yoas, Usia na Yosia ba so̱be̱no̱ e?

 DUTEA ná o te̱se̱be̱ kiṅ’a tumba la Loba ke̱ o dia muna to̱ ekoke̱le̱. Ne̱ni o wusano̱ bolane̱ doi lo̱ngo̱ la byanedi e? Bibe̱l e be̱n myango ma beso̱mbe̱ jita bena be te̱se̱be̱ kiṅ’a Yuda. K’eyembilan Yoas a ta nde a be̱ne̱ mbu 7 buka te̱ ponda a timbino̱ kiṅe̱, Usia 16 la mbu, Yosia pe̱ mbu 8. Nik’e ta nde ebolo ende̱ne̱ ońol’abu! To̱ná bete̱medi babu be tano̱ ndutu, babo̱ be̱se̱ ba kusi jongwane̱ di ta di pula babo̱ o buka mitakisan na o bola nje ye bwam.

2. Ońola nje yeno̱ bwam ná jokwe byembilan ba Yoas, Usia na Yosia e?

² Di titi kiṅe̱, nde je ná di busane̱ belēdi jita o longe̱ la ba bato balalo Bibe̱l e makwaleano̱. Ba no̱ngi bedomsedi ba bwam, nde ba no̱ngi pe̱ ba bobe. Tongwea na byembilan babu, di me̱nde̱ je̱ne̱ ońola nje yeno̱ mweńa ná di po̱se mako̱m ma bwam, di benge be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, di benge pe̱ pulise̱ Yehova.

3. Ne̱ni kiṅe̱ Yoas a kasino̱ belēdi prisi ninde̱ne̱ Yehoyada a bolino̱ mo̱ e?

³ Kapo̱ ka Yoas, no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Ke̱ a dia eso̱mbe̱, kiṅe̱ Yoas a no̱ngi bedomsedi ba bwam. To̱ná sango ao a tano̱ a máwo̱, a bupe̱ bediedi ba prisi ninde̱ne̱ ńa jemea Yehoyada. Ni prisi e kokise̱ Yoas ka mun’ao mo̱me̱ne̱. Nik’e boli ná Yoas a no̱nge bedomsedi ba jowe̱ Yehova na jongwane̱ pe̱ tumba o bola mulemlem. Yoas a weki na mwano o po̱ngise̱ tempe̱l a Yehova.—2 Mya. 24:1, 2, 4, 13, 14.

4. Njika tombwane̱ di makusano̱ ke̱ di to̱ndi mbend’a Yehova e? (Minia 2:1, 10-12)

⁴ Yete̱na bayedi bo̱ngo̱ to̱ moto nupe̱pe̱ bokwe̱le̱ wa o to̱ndo̱ Yehova na o bupe̱ bete̱sedi bao, nika ńe nde jabea la tiki o kusino̱. (Langa Minia 2:1, 10-12.) Bayedi bo̱ngo̱ be  ná bokwe̱le̱ wa o mbadi jita. Maka te̱ ne̱ni sango a munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Katya ongwane̱no̱ mo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Buńa te̱ sango ao a tano̱ alane̱ mo̱ o esukulu, ba ta ba kwalea ońola text a buńa. Mo̱ ná: “Nik’e ta ńongwane̱ mba o lembe̱ mitakisan ma buńa te̱.” Nde bayedi bo̱ngo̱ be ná ba bola wa bediedi be mawe̱ o Bibe̱l, na wa wo̱nge̱le̱ ná be meka wa o bola nje o to̱ndino̱. Nje ye ná yongwane̱ wa o kasa be bediedi e? Munańango Anastasia a dia a mo̱nge̱le̱ ná bayedi bao ba ta ba no̱ngo̱ ponda o tele̱ye̱ mo̱ ońola nje ba tano̱ ba bola mo̱ bediedi bō̱. Mo̱ ná: “Nika ńongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ ná ba si ta ba te̱se̱ye̱ mba myoyo ońolana ba ta ba pula jeka mba o bola mambo mō̱, nde ońolana ba ta ba pula tata mba.”

5. Ne̱ni bebolo bo̱ngo̱ beno̱ ná be tapa bayedi bo̱ngo̱ na Yehova e? (Minia 22:6; 23:15, 24, 25)

⁵ Bayedi bo̱ngo̱ ba me̱nde̱ be̱ bonam yete̱na o we̱le̱ o ebolo malea ma Bibe̱l ba mabolano̱ wa. Di buki me̱se̱, o me̱nde̱ bwese̱ Loba muńe̱nge̱, o be̱ne̱ pe̱ mulatako ma diko̱m na mo̱ mwena mu me̱nde̱ jinde̱ o bwindea. (Langa Minia 22:6; 23:15, 24, 25.) Mo̱ nik’e si mabola wa ńo̱ngi o bola mambo kapo̱ ka Yoas ponda a tano̱ eso̱mbe̱ e?

6. Njika malea Yoas a botedino̱ senga ombusa kwed’a Yehoyada e, nje pe̱ nik’e wanno̱ e? (2 Myango 24:17, 18)

⁶ Busane̱ belēdi o bedomsedi ba bobe ba Yoas. Yehoyada a wedino̱, Yoas a po̱si nde mako̱m ma bobe. (Langa 2 Myango 24:17, 18.) A po̱si o sengane̱ banedi ba Yuda bena ba si ta ba to̱ndo̱ Yehova. Ye̱ke̱i te̱ Yoas a ta angame̱n samba mi mindenge ma bobe. (Min. 1:10) Nde a po̱si nde o senga malea ma ma mako̱m mao ma bobe. Ponda Sakaria munańango ao ńa bana na bana o kekino̱ o jongwane̱ mo̱, Yoas a bo nde mo̱. (2 Mya. 24:20, 21; Mat. 23:35) E se̱ njo n’elemā nik’e tano̱ e! Yoas a botedi longe̱ lao bwam, nde o su a timbi to̱bo̱ jowe̱ la mbale̱, a be̱ pe̱ mot’ebwan. O sukan, bautu bao mo̱me̱ne̱ nde ba bo mo̱. (2 Mya. 24:22-25) E se̱ diwengisan longe̱ lao di wusano̱ be̱ e, e be̱ te̱ ná a bengi sengane̱ Yehova na ba bena ba to̱ndi mo̱! Njika belēdi o mabusane̱no̱ o y’eyembilan e?

7. Nja wangame̱nno̱ po̱so̱ ka mako̱m e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁷ Belēdi bō̱ di mabusane̱no̱ o bedomsedi ba bobe bena Yoas a no̱ngino̱ be nde ná jangame̱n po̱so̱ mako̱m mena ma me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o bola nje ye bwam, nika ńe nde mako̱m mena ma to̱ndi Yehova, ma mapule̱ pe̱ bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱.  Mako̱m masu ma s’angame̱n be̱ buka te̱ bato bena ba be̱n mimbu mō̱ na biso̱. O si dimbea ná Yoas a ta eso̱mbe̱ jita kobisan na diko̱m lao Yehoyada. Baise̱ wame̱ne̱ min myuedi jombwea mako̱m mo̱ngo̱: ‘Mo̱ ma mongwane̱ mba o jouse̱ dube̱ na be̱nedino̱ Yehova e? Mo̱ ma matute̱le̱ mba o bupe̱ bete̱sedi ba Loba e? Mo̱ ma makwalea ońola Yehova na mbal’a Eyal’ao e? Mo̱ ma mabola bete̱sedi ba Loba edube e? Mo̱ ma malangwea nde mba nje na to̱ndino̱ senga, nga ma mabola mba malea ke̱ nik’e mapula e?’ (Min. 27:5, 6, 17) O mbale̱ ńe̱se̱, e titi njo̱m o be̱ne̱ mako̱m mena ma si to̱ndi Yehova. Nde o be̱n pe̱ te̱ mako̱m mena ma to̱ndi Yehova, kombe̱ ma mako̱m ebanja ma me̱nde̱ jongwane̱ wa ponda ye̱se̱ o bola nje ye bwam!—Min. 13:20.

8. Di mabolane̱ te̱ milongwa ma bekwali, njika myuedi jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ e?

⁸ O nin we̱nge̱ milongwa ma bekwali o inte̱rne̱t me ná mongwane̱ bato o kwala na mbia na mako̱m mabu. Nde bato jita ba mabolane̱ nde mo̱ o lee̱le̱ ńolo, na ninka ná ba mawe̱le̱ maduta ma malee̱ mambo bandino̱ to̱ ba bolino̱. O mabolane̱ te̱ milongwa ma bekwali, baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ janda lam le nde ná na lee̱le̱ ńolo e? Mo̱ mambo na mawe̱le̱no̱ me nde ná na longe bane̱ nga me nde ná bane̱ ba sese mba e? Mo̱ na mese̱le̱ ná mbad’a je̱ne̱ la mambo ńa mpenga ńa bato ba mabolane̱ milongwa ma bekwali e be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mo̱nge̱le̱ mam, byala bam na bedangwedi bam e?’ Munasango Nathan Knorr nu boledi k’elong’a Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ a boli man malea: “O si wasa o bwese̱ bato muńe̱nge̱. O keki te̱ bola nika, o si me̱nde̱ tongwe̱le̱. Wasa nde ná o bwese̱ Yehova muńe̱nge̱, o me̱nde̱ so̱ we̱le̱ bwese̱ be̱se̱ bena ba to̱ndi Yehova muńe̱nge̱.”

9. Nje Yehova ongwane̱no̱ Usia o bola e? (2 Myango 26:1-5)

⁹ Kapo̱ ka Usia, no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Ponda a tano̱ eso̱mbe̱ kiṅe̱ Usia a ta a sibise̱ ńolo. A “ta a te̱se̱ mulema o pulise̱ Loba.” A jai longe̱ 68 ma mbu, Yehova a namse̱ pe̱ mo̱ o dongo dinde̱ne̱ la longe̱ lao. (Langa 2 Myango 26:1-5.) Usia a buki jita la matumba mena ma ta basingedi, a bokise̱ pe̱ bedima ba Yerusalem. (2 Mya. 26:6-15) Ye̱ke̱i te̱ Usia a ta a bwane̱ nje ye̱se̱ Loba ongwane̱no̱ mo̱ o bola muńe̱nge̱.—Mul. 3:12, 13.

10. Nje e timbi po̱ye̱ Usia e?

¹⁰ Busane̱ belēdi o bedomsedi ba bobe ba Usia. Kiṅe̱ Usia a ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ ná bane̱ nde ba sengane̱ mo̱. Yen ebe nik’e boli ná o̱nge̱le̱ ná e ná a bola nje ye̱se̱ a mapulano̱. Buńa bō̱, Usia ingedi o tempe̱l a Yehova na mo̱ a keka dise̱ benumba o diyo̱ na kumba ńe̱se̱, lambo lena kiṅe̱ i si tano̱ i be̱ne̱ bwam o bola. (2 Mya. 26:16-18) Prisi ninde̱ne̱ Asaria a kekino̱ o jeka mo̱, Usia oń nde na malinga. Kana Usia a si bengino̱ be̱ jemea, Yehova a ko̱kise̱ mo̱ na mulo̱ngo̱. (2 Mya. 26:19-21) E se̱ diwengisan longe̱ lao di wusano̱ be̱ e, e be̱ te̱ ná a bengi be̱ne̱ sibise̱ la ńolo!

11. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o benga be̱ne̱ sibise̱ la ńolo e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹¹ Ponda Usia a timbino̱ ngińa, a dimbedi ná Yehova nde a ta a bola mo̱ ni ngińa na mambo ma bwam me̱se̱ a tano̱ a be̱ne̱. Belēdi be nde ná nje ońol’asu e? Jangame̱n jo̱nge̱le̱ ná Yehova nde a mabole̱ biso̱ mambo ma bwam me̱se̱ di be̱nno̱ o longe̱ na o ebol’ao. O mulopo ma sese̱ ońola mambo di mabolano̱, jangame̱n nde bola ná Yehova  nde a sesabe̱. b (1 Kor. 4:7) Jangame̱n jemba na sibise̱ la ńolo le̱se̱ ná kana di titino̱ ke̱nge̱nge̱, di be̱n ńo̱ng’a ko̱kise̱. Munasango mō̱ nu be̱n lambo ka 60 ma mbu a tili ná: “Noko o longe̱ ná na s’angame̱n linga to̱ bo̱bo̱ yete̱na bane̱ ba sai mba ońola mawuse̱ mam. Ponda ba masano̱ mba ońola lambo l’elemā na bolino̱, na makeka o po̱ngulane̱ mambo, na benga pe̱ bolea Yehova na mulema mwe̱se̱.” Mbale̱ ńe nde ná di bengi te̱ bwa Yehova bo̱ngo̱ di be̱ne̱ pe̱ sibise̱ la ńolo ponda ye̱se̱, di mabe̱ne̱ longe̱ le bonam.—Min. 22:4.

12. Ne̱ni Yosia a pulise̱no̱ Yehova ke̱ e eso̱mbe̱ e? (2 Myango 34:1-3)

¹² Kapo̱ ka Yosia, no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Yosia a ta nde eso̱mb’a moto ponda a botedino̱ pulise̱ Yehova. Ńo̱ng’ao e ta nde ná a bie Yehova, a bole pe̱ jemea lao. Nde longe̱ di ta ndutu ońola y’eso̱mb’a kiṅe̱. A ta angame̱n te̱me̱ye̱ o mudi ma jowe̱ la bosangi niponda jowe̱ la losango di tano̱ o ekombo ye̱se̱. A boli pe̱ nika na ngiń’a mulema ńe̱se̱! Obiana Yosia a mabe̱ne̱ 20 ma mbu, a botedi janane̱ jowe̱ la losango o ekombo ye̱se̱.—Langa 2 Myango 34:1-3.

13. Ne̱ni longe̱ lo̱ngo̱ di me̱nde̱no̱ be̱ botea ponda o mabake̱no̱ Yehova mo̱ e?

¹³ To̱ e be̱ nde ná o dia eso̱mbe̱ jita, we ná o no̱ngo̱ bedomsedi ba pulise̱ Yehova na jokwa o to̱ndo̱ bede̱mo bao, ka nje te̱ Yosia a bolino̱. Nik’e me̱nde̱ bola wa ńo̱ng’a bake̱ Loba longe̱ lo̱ngo̱. Njika ngińa be bedomsedi be me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o longe̱ lo̱ngo̱ e? Luke ńena nu dubisabe̱ ke̱ a be̱n 14 la mbu a kwali ná: “Botea ná na no̱ngino̱ bedomsedi ba bake̱ Yehova longe̱ lam, na we̱le̱ nde jowe̱ lao o epol’a boso o longe̱ lam, na mabola pe̱ me̱se̱ o bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱.” (Marko 12:30) E se̱ bonam o me̱nde̱no̱ be̱ yete̱na o po̱si o bola mulemlem e!

14. Bola byembilan ba beso̱mbe̱ bō̱ bena bembilane̱ kiṅe̱ Yosia.

¹⁴ Njika mitakisan eso̱mbe̱ e maboleye̱ Yehova yeno̱ ná e be̱ne̱ e? Johan ńena nu dubisabe̱ ke̱ a be̱n 12 la mbu, a kwaledi ońola mińakisan ma mako̱m mao ná a  dute mūdi ma sika. Ná a we̱le̱ lembe̱ mi mińakisan, Johan a ta o̱nge̱le̱ ponda ye̱se̱ ná duta la mūdi ma sika le ná di bouse̱ mo̱, nde di bola pe̱ ná a ńamse̱ mulatako mao na Yehova. Rachel nu dubisabe̱ ke̱ a be̱n 14 la mbu, a matele̱ye̱ nje yongwane̱ mo̱ o lembe̱ mitakisan a tano̱ a be̱ne̱ o esukulu. Mo̱ ná: “Na ta be̱ na wasa mambo ma mabole̱ ná no̱nge̱le̱ Yehova na Bibe̱l. K’eyembilan, di ta be̱ je te̱ jokwa myango ma mbel’a moto o esukulu, na mo̱nge̱le̱ nde myango ma Bibe̱l mō̱ to̱ edinge̱ ewo̱. Ponda iwo̱ pe̱ na ta be̱ ne te̱ kwala na moto o esukulu, na mo̱nge̱le̱ nde epas’a Bibe̱l ewo̱ neno̱ ná na lee̱ mo̱.” Yen ebe mitakisan mo̱ngo̱ me diwengisan na mi ma kiṅe̱ Yosia, nde wa pe̱ we ná o be̱ dibie̱ na jemea ka mo̱. Woko te̱ o lembe̱ mitakisan ke̱ o dia eso̱mbe̱, nik’e maboṅsane̱ nde wa o lembe̱ mi mena mi me̱nde̱ po̱ ombusa ponda.

15. Nje yongwane̱ Yosia o bolea Yehova na jemea e? (2 Myango 34:14, 18-21)

¹⁵ Ke̱ a be̱n 26 ma mbu, kiṅe̱ Yosia a botedi po̱ngise̱ tempe̱l. Ke̱ y’ebolo ye o bolane̱, “kalat’a mbend’a Yehova Mose a bolino̱” e ta e so̱be̱. Kiṅe̱ e sengino̱ bolanga bao, e no̱ngi bedomsedi dibokime̱ne̱ o we̱le̱ o ebolo nje e ta e tilabe̱ oten. (Langa 2 Myango 34:14, 18-21.) Mo̱ o malanga Bibe̱l buńa te̱ e? Yete̱na e, mo̱ o mabwane̱ mo̱ muńe̱nge̱ e? Mo̱ o mabe̱ o maka bepasi ba Bibe̱l bena be ná bongwane̱ wa e? Luke di kwaledino̱ omo̱ń, a matila o kalati mato̱ti ma mweńa a maso̱no̱. Bola la nika le ná longwane̱ wa o jo̱nge̱le̱ bepasi ba Bibe̱l to̱ belēdi bō̱. O bati te̱ o bia na to̱ndo̱ Bibe̱l, o me̱nde̱ bata be̱ne̱ ńo̱ng’a bolea Yehova. Ka nje te̱ Eyal’a Loba yongwane̱no̱ kiṅe̱ Yosia o bola nje ye bwam, e me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ wa o bola mulemlem.

16. Ońola nje Yosia a po̱ngino̱ diwuse̱ dinde̱ne̱ e, njika belēdi pe̱ di mabusane̱no̱ e?

¹⁶ Busane̱ belēdi o bedomsedi ba bobe ba Yosia. Ke̱ a be̱n lambo ka 39 ma mbu, Yosia a po̱ngi diwuse̱ lena di wan kwed’ao. A lakisane̱ mo̱me̱ne̱ o mulopo ma  wasa bediedi ba Yehova. (2 Mya. 35:20-25) Belēdi be owan. Jangame̱n benga pulise̱ Yehova, esibe̱ jombwea mimbu masu to̱ ponda ininga jeno̱ jokwa Bibe̱l. Ná di bole nika, e mapula ná di wase bediedi ba Yehova o muka ponda ye̱se̱, jokwe Eyal’ao, di bupe̱ pe̱ malea ma dibie̱ ma kriste̱n you. E me̱nde̱ so̱ be̱ pasa ná di po̱nge mawuse̱ mande̱ne̱, di me̱nde̱ pe̱ be̱ bonam.—Yak. 1:25.

17. Njika belēdi ba mweńa jokono̱ o myango ma yi kiṅ’a Yuda ilalo e?

¹⁷ Pond’eso̱mbe̱ ńe nde ponda moto a be̱nno̱ epolo o bola mambo jita. Myango ma Yoas, Usia na Yosia mi malee̱ ná beso̱mbe̱ be ná be no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam, be die̱le̱ pe̱ longe̱ labu o mbadi ni mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱. Ye mbale̱ ná be beso̱mbe̱ be po̱ngi mawuse̱. Nde jembilane̱ te̱ babo̱ o nje e mombweye̱ mambo ma bwam mena ba bolino̱, di samba pe̱ mawuse̱ mena ba po̱ngino̱, di me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ le bonam.

18. Njika byembilan be o Bibe̱l be malee̱ ná we ná o be̱ne̱ longe̱ le bonam e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁸ Bibe̱l e be̱n myango ma beso̱mbe̱ ba bato bepe̱pe̱ bena be sisedi be̱be̱ na Yehova, bena be ta be do̱lisane̱ mo̱, be die̱le̱ pe̱ longe̱ labu o mbadi ni bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. David a ta nde mō̱ ńabu. Ke̱ a dia muna, a po̱si o be̱ diko̱m la Yehova, ombusa ponda pe̱ a timba kiṅe̱ ńa jemea. Ye mbale̱ ná a po̱ngi mawuse̱ ponda iwo̱, nde Loba a ta te̱ nde e̱ne̱ mo̱ ka mot’a jemea. (1Ki. 3:6; 9:4, 5; 14:8) Woko te̱ myango ma longe̱ la David, eyembilan ao e me̱nde̱ jongwane̱ wa o bolea Yehova na jemea le̱se̱. We pe̱ ná wokwa eyembilan a Marko to̱ ya Timoteo. O me̱nde̱ je̱ne̱ ná ba botedi bolea Yehova o pond’abu ń’eso̱mbe̱, ba bengi pe̱ bolea mo̱ na jemea; nik’e boli pe̱ ná ba be̱ne̱ longe̱ le bonam.

19. Ne̱ni longe̱ lo̱ngo̱ leno̱ ná di be̱ e?

¹⁹ Nje o mabolano̱ we̱nge̱ e me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mbadi longe̱ lo̱ngo̱ di me̱nde̱no̱ be̱. O lakisane̱ te̱ Yehova o mulopo ma lakisane̱ dibie̱ lo̱ngo̱, a me̱nde̱ jongwane̱ wa o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. (Min. 20:24) We ná o be̱ne̱ longe̱ le bonam. O si dimbea ná nje o mabolano̱ ońola Yehova ye tiki o miso̱ mao. O si be̱n mbad’a bwam ńa bolane̱ longe̱ lo̱ngo̱ ni buki bolea la Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń.