1. Son a ponda obiana Petro a mawo̱, ne̱ni Yehova a bolane̱no̱ mo̱ e?

 ŃAMULOLOMA Petro a boledi Yehova na jemea mimbu jita. A ta na Yesu o ebol’ao ya dikalo, ombusa ponda a botedi langwea basibi myango ma bwam, a ta pe̱ elong’a dibe̱le̱ di madie̱le̱. O su la longe̱ lao, ke̱ a mábia ná kwed’ao e si po̱ti pe̱, Yehova a bati bola mo̱ ebolo. O lambo ka mimbu 62-64 P.A., Yehova a bolane̱ mo̱ o tila maleta maba, mena ma mabelabe̱ we̱nge̱ ná kalat’a Petro ńaboso na ńambusa. Petro a ta a pite̱ ná ma maleta ma me̱nde̱ jongwane̱ kriste̱n ombusa kwed’ao.—2 Pet. 1:12-15.

2. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná Petro a tili maleta mao o pond’a bwam e?

² Ponda Petro a tilino̱ maleta mao, bonasango ao ba ta ka kusa “ńai na ńai a kekise̱.” (1 Pet. 1:6) Bato ba bobe ba ta ba keka o jinge̱le̱ belēdi ba lobango na bedangwedi be titi ko̱nji o mwemba. (2 Pet. 2:1, 2, 14) Kriste̱n yena i ta i ja o Yerusalem i ta yangame̱n je̱ne̱ “su la mambo me̱se̱” lena di ta jā be̱be̱, nika ńe nde beńamsedi ba mundi ma Yerusalem na tempe̱l ao na milo̱ṅ ma bila ma Roma. (1 Pet. 4:7) Ye̱ke̱i te̱ maleta ma Petro mongwane̱ yi kriste̱n o lembe̱ mitakisan i tano̱ i be̱ne̱, na o boṅsane̱ ońola mi mi me̱nde̱ po̱. b

3. Ońola nje jangame̱nno̱ jokwa maleta ma Petro e?

³ To̱ná Petro a tiledino̱ nde kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso, Yehova a boli ná maleta mao ma we̱le̱be̱ o Eyal’ao Bibe̱l. Nik’e boli ná me pe̱ ná ma be̱ biso̱ muse̱ṅ o nin  we̱nge̱. (Rom. 15:4) Biso̱ pe̱ je nde o wase ńena bato jita ba be̱nno̱ bedangwedi be titi ko̱nji, nje e mabole̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o bolea Yehova. Omo̱ń a nika, son a ponda di me̱nde̱ je̱ne̱ ndenge̱ ninde̱ne̱ ni buki ni ńena ni se̱le̱ na beńamsedi ba Yerusalem na tempe̱l ao. Kalati ibane̱ ya Petro i be̱n mome̱le̱ ma mweńa ońol’asu. Ma me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o jenge̱le̱ buńa ba Yehova, o buka bwa la bato bo̱ngo̱, ná o be̱ne̱ye̱ mō̱ na nune̱ ndolo ninde̱ne̱. Mome̱le̱ ka man me pe̱ ná mongwane̱ batudu o je̱ne̱ ne̱ni beno̱ ná bongwane̱ bonasango na bonańango abu o be̱ ngińa.

4. Bupisane̱ 2 Petro 3:3, 4, nje ye ná e bo̱bise̱ dube̱ lasu e?

⁴ Di dingabe̱le̱ na bato ba si madube̱ bedinge̱ ba Bibe̱l. Basingedi be ná ba yo̱ye̱ biso̱ ebanja yā mimbu jita jeno̱ kwala ná su di me̱nde̱ po̱. Bato bō̱ ba makwala ná su di si me̱nde̱ po̱ tomtom. (Langa 2 Petro 3:3, 4.) Di sengi te̱ moto di mate̱ye̱no̱ dikalo, diko̱m lasu l’ebolo to̱ elong’asu ya mbia ba makwala nika, dube̱ lasu le ná di bo̱bo̱. Petro a tele̱ye̱ nje ye ná yongwane̱ biso̱.

5. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo la bwam jombwea su la nin was’a bobe e? (2 Petro 3:8, 9)

⁵ Bato bō̱ be ná be̱ne̱ biana Yehova e o jindea o wana su la nin was’a bobe. Byala ba Petro be ná bongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo la bwam, ebanja be mo̱nge̱le̱ biso̱ ná mbadi Yehova a me̱ne̱no̱ ponda ńe diwengisan jita na ńa bato ba benama. (Langa 2 Petro 3:8, 9.) Ońola Yehova, ikol’a mbu ye nde ka buńa bō̱. Yehova e we̱lisane̱, a si mapula ná to̱ moto a ńamsabe̱. Ponda buńa bao bo me̱nde̱no̱ po̱, a me̱nde̱ ńamse̱ nin was’a bobe. Di be̱n so̱ edube ende̱ne̱ o bolane̱ ponda ni dia o te̱ye̱ bato ba matumba me̱se̱ dikalo.

6. Ne̱ni jeno̱ ná di “tata na duta” bepo̱yedi ba buńa ba Yehova be̱be̱ e? (2 Petro 3:11, 12)

⁶ Petro a mome̱le̱ biso̱ o “tata na duta” bepo̱yedi ba buńa ba Yehova be̱be̱. (Langa 2 Petro 3:11, 12.) Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Buńa te̱, je ná di po̱ngo̱ miwe̱n o jo̱nge̱le̱ minam di me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o was’a peńa. Keka je̱ne̱ ne̱ni weno̱ kasa ngo̱ a bwam, weno̱ o da da la bwam, weno̱ o kasa bandolo bo̱ngo̱ bena ba pumbwabe̱le̱, weno̱ pe̱ o lee̱ bato bena ba ta longe̱ bebwea ba mimbu oboso ba ponda ne̱ni bedinge̱ ba Bibe̱l be londino̱. Jo̱nge̱le̱ la ma mambo le ná longwane̱ wa o benga jenge̱le̱ buńa ba Yehova na o be̱ mbaki ná su jā be̱be̱. Kana di “se̱le̱no̱ bia” nje e me̱nde̱ po̱, di si me̱nde̱ “bambabe̱” na belēdi ba mpoṅ.—2 Pet. 3:17.

7. Nje bwa la bato bo̱ngo̱ leno̱ ná leka biso̱ o bola e?

⁷ Kana di bino̱ ná buńa ba Yehova bo mapo̱ son a ponda, nik’e matute̱le̱ biso̱ o langwea bane̱ myango ma bwam. Nde ponda iwo̱, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o bola nika. Ońola nje e? Ońolana ye ná e po̱ ná di bwe bato bo̱ngo̱. Nik’e po̱yedi pe̱ Petro. O bulu Yesu a damabe̱le̱no̱, Petro a bo bo̱ngo̱ o kwala ná e nde mokwed’a Yesu, a to̱bo̱ na mo̱ ngedi jita! (Mat. 26:69-75) Nde Petro a we̱li buka bo̱ngo̱ bao, na mo̱ a tila ombusa ponda na mbaki ńe̱se̱ ná: “Lo si bwa ma bo̱ngo̱, mena babo̱ ba mabwano̱ bo̱ngo̱, lo si pungwea pe̱ to̱ milema.” (1 Pet. 3:14) Byala ba Petro be mabola biso̱ mbaki ná biso̱ pe̱ je ná di buka bwa la bato bo̱ngo̱.

8. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o buka bwa la bato bo̱ngo̱ e? (1 Petro 3:15)

 ⁸ Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o buka bwa la bato bo̱ngo̱ e? Petro a malangwea biso̱ ná: “Langa nde Kristo Sango bosangi o milema mańu.” (Langa 1 Petro 3:15.) Nik’e mapula kwala ná jo̱nge̱le̱ ná Yesu Kristo nde e Kiṅ’asu, na ná a be̱n pe̱ ngińa ninde̱ne̱. O mabwa te̱ bo̱ngo̱ o langwea moto myango ma bwam ponda o be̱nno̱ epolo o bola nika, o̱nge̱le̱ Kiṅ’asu. Keka o je̱ne̱ ne̱ni eno̱ o janea o mo̱ń, a dingabe̱le̱no̱ pe̱ na lodun la ange̱l. O̱nge̱le̱ ná a kusi “ngińa ńe̱se̱ . . . o mo̱ń na o wase” na ná a me̱nde̱ be̱ na wa “mińa me̱se̱ nate̱na su la wase.” (Mat. 28:18-20) Petro a mome̱le̱ biso̱ ná di “le̱le̱me̱ ponda ye̱se̱” o langwea bane̱ nje di dube̱no̱. Mo̱ o mapula te̱ye̱ moto dikalo o wum’ebolo, o esukulu, to̱ o epolo epe̱pe̱ e? Se̱le̱ dutea njika ponda weno̱ ná o bola nika, o boṅsane̱ pe̱ nje o me̱nde̱no̱ kwala. Kane̱ ná o kuse ngiń’a mulema, o be̱ pe̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ wa o buka bwa la bato bo̱ngo̱.—Bebolo 4:29.

9. Ne̱ni Petro a subino̱ o lee̱le̱ ndolo buńa bō̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁹ Petro oko o lee̱le̱ ndolo. A sengi ponda Yesu a to̱pino̱ ben byala ná: “Na mabola bińo̱ mbend’a peńa na: Bińo̱  to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱, kana na tano̱ na to̱ndo̱ bińo̱, bińo̱ pe̱ to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱.” (Yohane 13:34) Nde to̱ na nika, ombusa ponda a bangi o da na bonasango na bonańango ao ba basibi, ebanja a ta a bwa kriste̱n ya Bonayuda bo̱ngo̱. Ńamuloloma Paulo a bele̱ nje Petro a bolino̱ ná “dimbe̱le̱ la ńolo,” lena le nde eboled’a mawo̱ndo̱n. (Gal. 2:11-14) Petro a kasi misan ma Paulo o mbad’a bwam, a busane̱ pe̱ belēdi oten. O maleta mao mabane̱, a kiki ná di s’angame̱n buka te̱ be̱ne̱ ndolo ońola bonasango na bonańango asu, jangame̱n pe̱ lee̱le̱ mo̱.

10. Nje e mongwane̱ biso̱ o lee̱le̱ “ndol’a bonasango ni titi mawo̱ndo̱n” e? (1 Petro 1:22)

¹⁰ Petro a kwali ná jangame̱n be̱ne̱ “ndol’a bonasango ni titi mawo̱ndo̱n” ońola bonasango na bonańango asu o mwemba. (Langa 1 Petro 1:22.) Ni ndolo e mawa nde ońola “sengane̱ [di] senganno̱ mbale̱.” Belēdi bō̱ ba ni mbale̱ be nde ná “Loba a titi ndando.” (Bebolo 10:34, 35) Di titi ná di sengane̱ mbend’a Yesu jombwea ndolo yete̱na di mapo̱so̱ nde ba bena di malee̱le̱no̱ ndolo o mwemba. Ye mbale̱ ná je ná di be̱ batabata na bato bō̱ buka bane̱, ka nje e tano̱ pe̱ na Yesu. (Yohane 13:23; 20:2) Nde Petro a mome̱le̱ biso̱ ná di to̱nde bonasango na bonańango asu be̱se̱ ebanja be nde belongi ba mbia masu.—1 Pet. 2:17.

11. To̱ndo̱ bane̱ “na mulema mwe̱se̱ esibe̱ timbea,” nje nik’e mapulano̱ kwala e?

¹¹ Petro ome̱le̱ biso̱ ná di “to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱ na mulema mwe̱se̱ esibe̱ timbea.” O yen epasi, to̱ndo̱ “esibe̱ timbea” nik’e mapula nde kwala to̱ndo̱ moto to̱ e be̱ nde ná ye biso̱ ndutu o lee̱le̱ mo̱ ndolo. K’eyembilan, nje bola yete̱na munasango mō̱ a lingise̱ biso̱ to̱ a bolane̱ biso̱ bobe e? Ńo̱ng’asu ńaboso ńe ná e be̱ ná di timbise̱le̱ mo̱ nje a bolane̱no̱ biso̱, o mulopo ma lee̱le̱ mo̱ ndolo. Nde Petro oko na Yesu ná Loba a si to̱ndi ná moto a timbise̱le̱ bobe ońola bobe. (Yohane 18:10, 11) Petro a tili ná: “Lo si timbise̱le̱ bobe ońola bobe, to̱ lou ońola lou, nde lo namse̱ nde.” (1 Pet. 3:9) O be̱n te̱ ndolo ninde̱ne̱, o me̱nde̱ be̱ muyao, o lee̱le̱ pe̱ be̱se̱ edube, nate̱na ba bena ba bolane̱ wa bobe.

12. (a) Nje epe̱pe̱ ndolo ninde̱ne̱ e me̱nde̱no̱ tute̱le̱ biso̱ o bola e? (b) Ka nje te̱ sinima Tata jalatane̱ lena le nde jabea la tiki e lee̱no̱, njika miwe̱n o mapulano̱ po̱ngo̱ e?

¹² O leta lao laboso, Petro a bolane̱ byala ná “ndolo ninde̱ne̱.” Ninka ndolo e si makudumane̱ ngus’a myobe buka te̱, nde “dimuti la myobe.” (1 Pet. 4:8) Yen ebe Petro a ta o̱nge̱le̱ belēdi bena Yesu a lee̱no̱ mo̱ mimbu jita oboso ba ponda jombwea lakise̱. Ni ponda, Petro a ta o̱nge̱le̱ ye̱ke̱i te̱ ná a ta a lee̱le̱ sanga la mulema dinde̱ne̱ ponda a kwalino̱ ná e ná a lakise̱ munasango ao “ngedi samba.” Nde Yesu a lee̱ mo̱ ná angame̱n lakise̱ “musamba ngedi samba,” nik’e mapula nde kwala esibe̱ moyo; be belēdi be mombwea pe̱ biso̱. (Mat. 18:21, 22) Yete̱na ye wa ndutu o we̱le̱ ma malea o ebolo, o si bo̱bo̱! E yo̱ki be̱ baboledi ba Yehova be̱se̱ ndutu o lakise̱ ponda iwo̱, ebanja ba titi ke̱nge̱nge̱. Lambo la mweńa weno̱ ná o bola tatan le nde ná o po̱nge miwe̱n o lakise̱ munaso̱ngo̱, o kome pe̱ musango na mo̱. c

13. Nje ye ná e bola ná e be̱ batudu ndutu o be̱ne̱ ponda o jembe̱ bonasango na bonańango abu e?

¹³ Ye̱ke̱i te̱ Petro a si dimbedi nje Yesu a  langwedino̱ mo̱ ombusa bepumbwedi bao ná: “Tata mido̱ngi mam.” (Yohane 21:16) We te̱ mutudu, o bi ná be bediedi be mombwea pe̱ wa. Nde ye ná e be̱ ndutu ná mutudu a be̱ne̱ ponda o londise̱ yen ebol’a mweńa. Batudu bangame̱n se̱le̱ sombwea mbia mabu, jombwea besengedi ba moto te̱ o mbia, na londise̱ ńo̱ng’ao ya mudī. Ba mate̱ pe̱ dikalo na ko̱di, ba maboṅsane̱ ba tombise̱ pe̱ bekwali o ndongame̱n, name̱ne̱ pe̱ na o mako̱to̱ne̱ masadi na mande̱ne̱. Bō̱ babu be o bepepa ba bonasango bena ba mabole̱ ebolo na mado̱kita (CLH) to̱ o ebol’a longa (LDC). Na mbale̱, batudu ba walame̱n jita!

14. Nje ye ná yongwane̱ batudu o dese̱ dibemba la Loba e? (1 Petro 5:1-4)

¹⁴ Petro ome̱le̱ ba bena be batudu, ka nje te̱ mo̱ pe̱ a tano̱ mo̱, ná: “Dese̱ dibemba la Loba.” (Langa 1 Petro 5:1-4.) We te̱ mutudu, di bi ná o to̱ndi bonasango na bonańango ango̱, na ná o mapula pe̱ dese̱ babo̱. Nde ponda iwo̱, we ná wo̱nge̱le̱ ná o walame̱n, o wo̱li pe̱ jita, ńai o titino̱ ná o londise̱ y’ebolo. Nje weno̱ ná o bola e? Langwea Yehova ne̱ni o masengano̱. Petro a tili ná: “Moto a mabolea te̱, a boleye nde bupane̱ ngińa ńena Loba a mabolano̱.” (1 Pet. 4:11) Bonasango na bonańango ango̱ bō̱ be ná ba be̱ne̱ mitakisan mena mi titi ná mi bo̱ ná bambam o nin we̱nge̱. Nde o si dimbea ná Yesu Kristo, ńena ńe “mutatedi nunde̱ne̱,” e ná ongwane̱ babo̱ buka wa. E ná a bola nika o nin we̱nge̱ na o was’a peńa. Nje Loba a mabaise̱no̱ batudu ye nde ná ba to̱nde bonasango abu, ba dese̱ babo̱, ba be̱ pe̱ “byembilan ba dibemba.”

15. Ne̱ni mutudu mō̱ a madese̱no̱ dibemba di bakabe̱ mo̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁵ William ńena ńe mutudu yā mimbu jita, a so̱ṅtane̱ mweńa ma dese̱ dibemba. Ponda diboa la Corona di botedino̱, mo̱ na bane̱ batudu ba no̱ngi bedomsedi ba bele̱ moto te̱ ńa dibo̱to̱ labu la dikalo, woki te̱. A tele̱ye̱ ońola nje, mo̱ ná: “Bonasango jita ba ta nde ba ja ombo’abu na babo̱ mo̱me̱ne̱, nik’e wusa bola ná ba pomane̱ be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe.” Munasango to̱ munańango a be̱n te̱ mitakisan, William a malambe̱ye̱ mo̱ toi ná a bie nje e matakise̱ mo̱, na nje e mapule̱ mo̱. Ombusa nika, a mawasa kalati to̱ sinima o mulomba masu, eno̱ ná a  bolane̱ o jembe̱ nu munasango to̱ nu munańango. A kwali ná: “We̱nge̱ buka ponda ni tombi, ye mweńa ná jombweye bonasango na bonańango asu. Di mapo̱ngo̱ miwe̱n jita o jongwane̱ bato bape̱pe̱ o bia Yehova; jangame̱n po̱ngo̱ milemlem ma miwe̱n o jongwane̱ bonasango asu o benga bolea Yehova.”

16. O njika mbadi jeno̱ ná di we̱le̱ o ebolo belēdi di busane̱no̱ o maleta ma Petro e?

¹⁶ Je̱n nde ngus’a belēdi buka te̱ ba maleta ma Petro mabane̱. Yen ebe o maki lambo diwo̱ o mapulano̱ o po̱ngulane̱. K’eyembilan, mo̱ o mapula bata tombise̱ ponda o jo̱nge̱le̱ minam mi me̱nde̱ be̱ o was’a peńa e? Mo̱ o te̱se̱ o te̱ dikalo o wum’ebolo, o esukulu to̱ o epolo epe̱pe̱ e? Mo̱ o me̱ne̱ mbadi weno̱ ná o bata lee̱le̱ bonasango na bonańango ango̱ ndolo ninde̱ne̱ e? A batudu, mo̱ lo no̱ngi bedomsedi ba dese̱ mido̱ngi ma Yehova na wonja, na mulema mwe̱se̱ pe̱ e? Yete̱na we mbale̱ na wame̱ne̱, we ná we̱ne̱ ná o be̱n mambo mō̱ wangame̱nno̱ po̱ngulane̱, nde o si bo̱bo̱. Kana “Sango eno̱ bwam,” a me̱nde̱ jongwane̱ wa o wana ma mawengisan. (1 Pet. 2:3) Petro a mabola biso̱ nin mbaki ná: “Loba . . . a me̱nde̱ timbise̱ bińo̱ na ko̱iko̱i, embe̱ bińo̱, a bola bińo̱ ngińa, na sikime̱ye̱ bińo̱.”—1 Pet. 5:10.

17. Je te̱ titimbe̱, jese̱le̱ pe̱ ná Yehova okwe̱le̱ biso̱, nje di me̱nde̱no̱ kusa e?

¹⁷ O bebotedi, Petro a ta o̱nge̱le̱ ná a titi ńai ni dongame̱n o be̱ o mbasan ma Mun’a Loba. (Lukas 5:8) Nde na jongwane̱ la ndolo la Yehova na Yesu, Petro a we̱li bupe̱ Kristo na titimbe̱. Nik’e boli ná Yehova emeye ná Petro ingeye o “jo̱mbe̱ la janea la bwindea la Sango asu na Musunged’asu Yesu Kristo.” (2 Pet. 1:11) E se̱ bowe̱n bonde̱ne̱ a kusino̱ e! We te̱ titimbe̱ kapo̱ ka Petro, wese̱le̱ pe̱ ná Yehova okwe̱le̱ wa, wa pe̱ o me̱nde̱ kusa longe̱ la bwindea ka bowe̱n. O me̱nde̱ ‘kusa bowe̱n ba dube̱ lo̱ngo̱, jongise̱ lo̱ngo̱.’—1 Pet. 1:9.