1-2. Ońola nje jangame̱nno̱ jombwea myango ma Simson e?

 NJE e mapo̱ wa o mo̱nge̱le̱ ke̱ o sengi dina la Simson e? Ye̱ke̱i te̱ o mo̱nge̱le̱ nde moto ńena nu ta nu be̱ne̱ ngiń’a betańsedi. Nika ńe mbale̱. Nde Simson a no̱ngi bedomsedi ba bobe bena be timbi waneye̱ mo̱ mbeu a ńolo. To̱ na nika, Yehova ombwedi nde bebolo ba dube̱ ba Simson o mususu, na mo̱ a bola pe̱ ná be tilabe̱ o Bibe̱l ońola bwam basu.

² Yehova a bolane̱ Simson o bola mambo ma betańsedi o jongwane̱ Israel, tumba a po̱sino̱. Bebwea ba mimbu ombusa kwed’a Simson, Yehova a tute̱le̱ ńamuloloma Paulo o we̱le̱ dina la Simson o muso̱ngi ma bato bena ba ta ba be̱ne̱ dube̱ dinde̱ne̱. (Bon. 11:32-34) Eyembilan a Simson ye ná yembe̱ biso̱. A ta a lakisane̱ Yehova, to̱ o bete̱medi ba ndutu. Jombweye belēdi bepe̱pe̱ jeno̱ ná di busane̱ o eyembilan ao, na ne̱ni nika ńeno̱ ná ńembe̱ biso̱.

3. Njik’ebolo Simson a kusino̱ e?

³ Ponda Simson a yabe̱no̱, Bonafilistia ba ta banea tumba la Israel, ba ta pe̱ ba banda babo̱. (Bak. 13:1) Mabandan mabu ma wanedi tumba la Israel ndutu ninde̱ne̱. Yehova a po̱si Simson ka nu nu me̱nde̱ “boteye̱ sunge̱ Israel o mā ma Bonafilistia.” (Bak. 13:5) Nik’e ta nde ebol’a ndutu jita! Ná a we̱le̱ londise̱ y’ebolo, Simson a ta angame̱n lakisane̱ Yehova.

4. Ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ Simson o busa o mā ma Bonafilistia e? (Bakaisedi 15:14-16)

 ⁴ Jombweye eyembilan ewo̱ e malee̱ ná Simson a ta a lakisane̱ Yehova, name̱ne̱ pe̱ na jongwane̱ Loba a wanedino̱ mo̱. Buńa bō̱, Bonafilistia ba ta ba po̱ damea Simson o Lehi, mundi mō̱ ma Yuda. Bato ba Yuda ba ta ba bwa bo̱ngo̱, na babo̱ ba no̱ngo̱ bedomsedi ba bake̱ Simson o mā ma basingedi. Bato ba tumba la Simson mo̱me̱ne̱ nde ba kaki mo̱ bwam na myasa ma peńa miba, na babo̱ balane̱ Bonafilistia mo̱. (Bak. 15:9-13) Nde, “mudī ma Loba mu ta mu po̱ye̱ mo̱” na mo̱ a pama mi myasa. Na mo̱ a “so̱ mpe ma ese̱l ma peńa,” a no̱ngo̱ mo̱, a bolane̱ mo̱ o bwa 1 000 bato oteten a Bonafilistia!—Langa Bakaisedi 15:14-16.

5. Kana Simson a bolane̱no̱ mpe ma ese̱l, ne̱ni nik’e malee̱no̱ ná a ta a lakisane̱ Yehova e?

⁵ Ońola nje Simson a bolane̱no̱ nde mpe ma ese̱l e? Ba si ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ o bolane̱ mpe ma ese̱l ka elongisan a bwemba! Ye̱ke̱i te̱ Simson a ta a bia ná bebukedi bao be mawa nde na Yehova, seto̱ n’elongisan a mabolane̱no̱. E, nu mot’a jemea a bolane̱ nde nje e ta mo̱ o dia, o bola jemea la Yehova. E me̱ne̱n ná bwē ná kana Simson a tano̱ a lakisane̱ Yehova, mo̱ pe̱ a boli mo̱ bebukedi bende̱ne̱.

6. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o eyembilan a Simson niponda jeno̱ londise̱ bebolo be bakabe̱ biso̱ o bebokedi e?

⁶ Yehova e pe̱ ná ongwane̱ biso̱ o londise̱ bebolo basu, to̱ be di me̱ne̱no̱ ndutu jita. Loba e ná a bola nika o mbadi ni mańakisane̱ biso̱. Be̱ mbaki ná Yehova ńena nu boli Simson ngińa, a me̱nde̱ jongwane̱ wa o bola jemea lao etum te̱ o malakisane̱no̱ mo̱.—Min. 16:3.

7. Njik’eyembilan e malee̱ mweńa ma wasa bediedi ba Yehova e?

⁷ Jita la bonasango na bonańango bena ba mano̱nge̱ dongo o bebolo ba longa ba bebokedi ba lee̱ ná ba lakisane̱ Yehova. Kwaṅ, bonasango ba ta nde ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ o longa mandabo ma Janea ma peńa, name̱ne̱ pe̱ na mine̱ milongi  ma bebokedi. Nde na ponda, muto̱nde̱ o bebokedi ba Yehova mu ta mu baise̱ ná ba wane mawengisan mō̱. Bonasango ba mombweye̱ ebol’a longa ba wasi bediedi ba Yehova, na babo̱ ba keka mbad’a peńa ya bola mambo, ka janda milongi na po̱ngulane̱ mo̱. Munasango Robert ńena nu no̱ngi dongo o jita la bebolo ba longa o wase ńe̱se̱ min mimbu mi tombi, a kwali ná: “O bebotedi, e si ta bato bō̱ lambo di bo̱bi o kasa ni mbad’a bola ńa peńa. E ta diwengisan jita na nje di tano̱ di ko̱lo̱ngo̱ne̱ o bola. Nde bonasango ba ta be̱be̱ o kasa ma mawengisan, di timbi pe̱ je̱ne̱ ná Yehova e o namse̱ ni mbad’a bola ńa peńa.” Nika ńe nde eyembilan ewo̱ e malee̱ ne̱ni Yehova a madie̱le̱no̱ tumba lao o bola jemea lao. Ponda na ponda te̱, biso̱ be̱se̱ jangame̱n baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na mawasa bediedi ba Yehova, na le̱le̱m pe̱ o kasa mawengisan e?’

8. Buńa bō̱ ńo̱ng’a madiba e tano̱ ńalea Simson jita, nje a bolino̱ e?

⁸ Yen ebe o langi mambo ma betańsedi mape̱pe̱ Simson a bolino̱. Buńa bō̱, a ta a ńawa ngila na mā mao, nde ombusa ponda a bwa 30 ma bato o Askalon, mundi mō̱ ma Bonafilistia. (Bak. 14:5, 6, 19) Simson a ta a bia ná a si wusa bola ma mambo me̱se̱ esibe̱ jongwane̱ la Yehova. Nika ńe̱ne̱ne̱ buńa bō̱ ponda ńo̱ng’a madiba e tano̱ ńalea mo̱ jita, ombusa mo̱ bwa 1 000 bato oteten a Bonafilistia. Nje a bolino̱ e? O mulopo ma wasa ne̱ni londise̱ ńo̱ng’ao na mo̱me̱ne̱, a bele̱ nde Yehova ná ongwane̱ mo̱.—Bak. 15:18.

9. Ne̱ni Yehova alabe̱no̱ njako a Simson e? (Bakaisedi 15:19 na maki)

⁹ Yehova alabe̱ njako a Simson, na mo̱ a busise̱ tongo a madiba o mbad’a betańsedi. Simson a ńo̱dino̱ ma madiba, “na ńolo e timbea mo̱, a kusa pe̱te̱ ngińa.” (Langa Bakaisedi 15:19 na maki.) E me̱ne̱n ná ni tongo a madiba e ta e dia mimbu jita ombusa ponda, ponda mudī musangi mu tute̱le̱no̱ Samuel o tila kalat’a Bakaisedi. Ni tongo a madiba ńongwane̱ Bonaisrael be̱n mo̱ o jo̱nge̱le̱ ná Yehova e ná ongwane̱ baboledi bao ba jemea o pond’abu ńa ndutu.

10. Ne̱ni di mawasano̱ jongwane̱ la Yehova e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁰ Biso̱ pe̱ jangame̱n wasa jongwane̱ la Yehova, to̱ e be̱ nde ná ye biso̱ lambo di bo̱bi o bola mambo mō̱, to̱ ná di mábola mambo jita o ebol’ao. Jangame̱n jemba na sibise̱ la ńolo le̱se̱ ná je nde ná di tongwe̱le̱ o bola mambo na mbale̱ ke̱ di lakisane̱ Yehova. Ka nje te̱ Simson a kusino̱ ngińa ponda a ńo̱dino̱ madiba Yehova a bolino̱ mo̱, biso̱ pe̱ di me̱nde̱ kusa ngińa o mbad’a mudī yete̱na di bolane̱ nje ye̱se̱ Yehova a mabolano̱ biso̱.—Mat. 11:28.

11. Nje bola ná di kuse jongwane̱ la Yehova e? Bola eyembilan.

¹¹ Jombweye eyembilan a Aleksey, munasango asu mō̱ ńa Rusia ńe o lembe̱ mitakisan ma ngińa. Nje yongwane̱ mo̱ o lembe̱ mi mitakisan e? Mo̱ na munj’ao ba ta ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ o jokwa Bibe̱l. Mo̱ ná: “Na po̱ngi miwe̱n o walane̱ jokwa la mbame̱ne̱ oboso na langa la Bibe̱l buńa te̱. Idiba te̱ biso̱ na munj’am di makwalea ońola text a buńa di kane̱ pe̱ Yehova mwemba.” Nje nik’e malee̱no̱ biso̱ e? O mulopo ma lakisane̱ biso̱me̱ne̱, jangame̱n  nde lakisane̱ Yehova. Ne̱ni e? Ke̱ di ko̱lo̱ngo̱ne̱ o bola mambo mena ma mouse̱ dube lasu, ka jokwa la Bibe̱l, muka, jukea o ndongame̱n na te̱ la dikalo. Yehova pe̱ a me̱nde̱ namse̱ miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱ o benga bolea mo̱. Kana Loba a bolino̱ Simson ngińa, ye̱ke̱i te̱ a me̱nde̱ pe̱ bola biso̱ mo̱.

12. Njika bedomsedi ba bobe Simson a no̱ngino̱ e, ne̱ni pe̱ be tano̱ diwengisan na bepe̱pe̱ a tano̱ a máno̱ngo̱ oboso ba ponda e?

¹² Simson a si ta ke̱nge̱nge̱, kapo̱ ka biso̱; ońola nika a no̱ngi bedomsedi ba bobe ponda iwo̱. Bedomsedi bō̱ a no̱ngino̱, be lenedi mo̱ mbeu a ńolo. Ke̱ Simson a mábolea ka mukaisedi o pambo a ponda po̱, “muto mō̱ nu ta nu ja o m’beṅsan ma Sorek a ta a no̱ngo̱ mo̱ mulema; dina la nu muto ná Dalila.” (Bak. 16:4) Oboso ba nika Simson a ta a wanda ngo̱n a Bonafilistia, nde “nik’e wu nde na Yehova,” ńena nu ta nu “wasane̱ Bonafilistia njo̱m.” Ombusa nika, Simson alo omboa mut’a bamba mō̱ o Gasa, mundi mō̱ ma Bonafilistia. Loba a boli so̱ Simson ngińa ná a kwase mo̱mbe̱ mena ma ta ma tata mu mundi. (Bak. 14:1-4; 16:1-3) Nde kana Dalila a tano̱ nde ngo̱n a Israel yen ebe, mulatako na mo̱ mu si wusa bola Simson epolo o te̱nge̱ne̱ Bonafilistia.

13. Nje Dalila a bolane̱no̱ Simson e?

¹³ Dalila emedi eyek’a mo̱ni Bonafilistia ba bolino̱ mo̱ ná andise̱ Simson. Yen ebe ndolo ninde̱ne̱ a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Dalila nde e boli ná a si so̱ṅtane̱ nje nun a tano̱ a pula bola. E be̱ to̱ ne̱, Dalila a walame̱ne̱ Simson na myuedi buńa te̱ ná a langweye mo̱ owe̱ni ngiń’ao e mawano̱; o sukan Simson a timbi langwea mo̱. Diwuse̱ la  Simson di boli so̱ ná a bo̱lo̱ne̱ ngiń’ao na do̱lisane̱ la Yehova ońola pambo a ponda po̱.—Bak. 16:16-20.

14. Njika betune Simson a kusino̱ kana a lakisane̱no̱ Dalila e?

¹⁴ Simson a kusi betune bende̱ne̱ ońolana a lakisane̱ Dalila o mulopo ma lakisane̱ Yehova. Bonafilistia ba damedi mo̱ na babo̱ ba tuba mo̱ miso̱. Ba we̱le̱ mo̱ o beboa o Gasa, mu mundi me̱ne̱ a tano̱ a kwasa mo̱mbe̱, na babo̱ ba bola mo̱ ebol’a sia la mbasi. Ombusa nika, Bonafilistia ba ta ba po̱ngise̱ ndema, na babo̱ ba wana Simson ná ba yo̱ye̱ mo̱. Ba ta nde ba ko̱to̱ne̱ o bola loba labu Dagon jabea dinde̱ne̱, ebanja ba ta ba dube̱ ná mo̱ nde ongwane̱ babo̱ o putea Simson. Ba busise̱ so̱ Simson o beboa, ba wana mo̱ ná “okeye [babo̱] loko,” ná ba yo̱ye̱ mo̱.—Bak. 16:21-25.

15. Ne̱ni Simson a lee̱no̱ ná a ta pe̱te̱ a lakisane̱ Yehova e? (Bakaisedi 16:28-30) (Ombwa duta la dipapa laboso.)

¹⁵ Simson a po̱ngi diwuse̱ dinde̱ne̱, nde a s’embe̱ o bolea Yehova. A bengi te̱ nde wasa ne̱ni londise̱ ebolo Loba a tano̱ a bake̱ mo̱, yena e ta nde ná anane̱ Bonafilistia. (Langa Bakaisedi 16:28-30.) Simson eyane̱ Yehova ninka ná: “Embe̱ pe̱te̱ mba nin ngedi, ná na kune mbame̱ne̱ omo̱ń a Bonafilistia.” Na Loba la mbale̱ alabe̱ muka ma Simson, a bola pe̱te̱ mo̱ ngiń’a betańsedi. Bonafilistia bena Simson a bono̱ so̱ bo buńa ba ta jita buka ba be̱se̱ a tano̱ a mábwa.

16. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o diwuse̱ la Simson e?

¹⁶ Ye mbale̱ ná Simson a taki jita ońola diwuse̱ lao, nde to̱ na nika a s’embe̱ o bola jemea la Yehova. To̱ di po̱ngo̱ nde diwuse̱ di mabole̱ ná di ko̱kisabe̱ to̱ ná di bo̱lo̱ne̱ beto̱ti, jangame̱n te̱ nde benga bolea Yehova. Di si dimbea ná Yehova a le̱le̱m o lakise̱ biso̱. (Mye. 103:8-10) To̱ di po̱ngo̱ nde mawuse̱, Yehova e ná te̱ nde a benga bolane̱ biso̱, ka nje te̱ a bengino̱ bolane̱ Simson.

17-18. Nje e membe̱ wa o eyembilan a Michael e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁷ Jombweye eyembilan a eso̱mb’a munasango e mabelabe̱ ná Michael. A ta nde muboledi o mwemba na paonia ńa pond’a mususu. Nde a po̱ngi diwuse̱ lena di boli ná a bo̱lo̱ne̱ beto̱ti bao o mwemba. Mo̱ ná: “Nate̱na wan, na ta na walame̱ne̱ jita o ebol’a Yehova. Nde buńa bō̱, nika ńe̱se̱  ńembe̱. Na ta na bia ná Yehova a si caki mba, nde na ta na baise̱ mbame̱ne̱ nga mulatako mam na Yehova mu me̱nde̱ pe̱te̱ timba ka ne̱ni mu tano̱, na nga na me̱nde̱ pe̱te̱ kusa beto̱ti o mwemba.”

¹⁸ Nje ye bwam ye nde ná Michael a si bo̱bi. A bati ná: “Na boli me̱se̱ ná na bate sisea be̱be̱ na Yehova, tongwea na kane̱ mo̱ ponda ye̱se̱, jokwa na dutea.” Na ponda, Michael a kusi pe̱te̱ beto̱ti o mwemba. Tatan ā nde mutudu na paonia ńa pond’a mususu. A kwali ná: “Bonasango, sepo̱n batudu, ba sue̱le̱ mba bembe̱ pe̱ mba; nika ńongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ ná Yehova a dia a to̱ndi mba. Ne ná pe̱te̱ na bolea o mwemba na doi la mulema di sangi. Nje e po̱yedi mba e lee̱ mba ná Yehova a malakise̱ ba be̱se̱ bena ba mate̱le̱ na mbale̱.” Biso̱ pe̱ je ná di be̱ mbaki ná to̱ di po̱ngo̱ nde mawuse̱, Yehova a me̱nde̱ bolane̱ biso̱ a namse̱ pe̱ biso̱, yete̱na di boli me̱se̱ ná di po̱ngulane̱ bedangwedi basu, di benga pe̱ lakisane̱ mo̱.—Mye. 86:5; Min. 28:13.

19. Ne̱ni eyembilan a Simson yembe̱no̱ wa e?

¹⁹ O din jokwa je̱n ngus’a mambo ma mubisane̱ mena ma tombi o longe̱ la Simson. Ye mbale̱ a po̱ngi mawuse̱; nde a s’embe̱ o po̱ngo̱ miwe̱n o bolea Yehova, to̱ ombusa diwuse̱ lao na Dalila. To̱ Yehova pe̱ a si caki mo̱. A bolane̱ pe̱te̱ Simson o mbadi ni mubisane̱. Yehova a ta te̱ nde e̱ne̱ mo̱ ka moto nu ta nu be̱ne̱ dube̱ dinde̱ne̱, a bola pe̱ ná dina lao di we̱le̱be̱ o muso̱ngi ma bato ba jemea bena kalat’a Bonahebe̱r bepasi 11 e makwaleano̱. E se̱ muńe̱nge̱ yeno̱ o bia ná Loba di maboleano̱ e nde Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń, nu le̱le̱m o jembe̱ biso̱, tobotobo ponda di bo̱bino̱! Kapo̱ ka Simson, di so̱so̱me̱ye̱ so̱ Yehova ná: “Son, o̱nge̱le̱ mba! A Loba, embe̱ pe̱te̱ mba.”—Bak. 16:28.