1. Nje beno̱ ná ba baise̱ biso̱ o ebolo to̱ o esukulu e?

 NE̱NI o masengano̱ ke̱ diko̱m lo̱ngo̱ l’ebolo to̱ l’esukulu di baise̱ wa myuedi jombwea mambo o dube̱no̱ e? Mo̱ o mabwa bo̱ngo̱ e? Jita lasu di mabe̱ di bwa bo̱ngo̱. Nde myuedi ka min me ná mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nje nu moto a mo̱nge̱le̱no̱ to̱ a dube̱no̱ na mbale̱, na nik’e bola biso̱ epolo o te̱ye̱ mo̱ dikalo. Nde ponda iwo̱, moto e ná a baise̱ biso̱ myuedi o kumwa biso̱. Nik’e s’angame̱n ńakisane̱ biso̱ ebanja bato bō̱ ba sengi mambo mena ma titi mbale̱ jombwea nje di dube̱no̱. (Bebolo 28:22) O sumo te̱ nika, je nde o “mińa misukan,” bato jita pe̱ “ba si to̱ndi do̱lisane̱,” be pe̱ “pale̱pale̱.”—2 Tim. 3:1, 3.

2. Ońola nje pī ńeno̱ ede̱mo a bwam e?

² We ná o baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni neno̱ ná na be̱ muyao ke̱ ye̱ne̱ne̱ biana moto e o pula te̱nge̱ne̱ dube̱ lam e?’ Be̱ la pī di me̱nde̱ jongwane̱ wa. Moto ńe pī a si mapomane̱ linga, nde a malea ńolo ke̱ ba kumo mo̱ to̱ ke̱ a si bi ne̱ni jalabe̱. (Min. 16:32) Nde e titi bu o be̱ pī ponda ye̱se̱. Nje ye ná yongwane̱ wa o bata be̱ pī e? Nje ye ná yongwane̱ wa o jalabe̱ na pī ke̱ ye̱ne̱ne̱ biana moto e o pula te̱nge̱ne̱ dube̱ lo̱ngo̱ e? O be̱n pe̱ te̱ bana, ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ babo̱ o lingea dube̱ labu na pī e? Jombweye nika.

3. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná moto ńe pī e nde ngińa, seto̱ bwala e? (2 Timoteo 2:24, 25)

³ Moto ńe pī e ngińa, a titi bwala. E mapula ngińa jita ná moto a be̱ pī niponda beno̱ kumwa mo̱. Ede̱mo a pī ye o muso̱ngi ma “bepuma ba mudī.” (Gal. 5:22, 23) Ba ta nde ba bolane̱ eyal’a Grikia e tukwabe̱ ná “pī” o kwalea ońola wo̱si ńena ni málo̱ko̱be̱. Keka te̱ je̱ne̱ wo̱si ni ta mboma  jita, ńena ba we̱lino̱ lo̱ko̱. To̱ná e málo̱ko̱be̱no̱, e dia te̱ nde ngińa. Ne̱ni biso̱ bato ba benama jeno̱ ná di be̱ pī, nde o mulemlem ma ponda pe̱ di be̱ ngińa e? Di titi ná di bola nika na ngud’asu mo̱me̱ne̱. Jangame̱n nde kane̱ Loba ná a bole biso̱ mudī mao, ná mongwane̱ biso̱ o sa y’ede̱mo a mpesa. Bato jita boko o be̱ pī. K’eyembilan, bonasango na bonańango jita ba we̱li be̱ pī oboso ba bato bena ba ta ba kumwa babo̱; nik’e tute̱le̱ pe̱ bō̱ o tukwa mo̱nge̱le̱ jombwea Mboṅ a Yehova. (Langa 2 Timoteo 2:24, 25.) Nje ye ná yongwane̱ wa o bata be̱ pī e?

4. Nje eyembilan a Isak yeno̱ ná e lee̱ biso̱ jombwea be̱ la pī e?

⁴ Bibe̱l e be̱n myango jita mi malee̱ mweńa ma be̱ pī. Jombweye eyembilan a Isak. Ponda a tano̱ a ja o mundi ma Gerar ma Bonafilistia, bato ba mu mundi ba ta ba ko̱no̱ne̱ mo̱ na babo̱ ba dibise̱ tongo ye̱se̱ yena bautu ba sango ao ba tano̱ ba pùla. O mulopo ma jana o kombe̱ tongo ao, Isak asumwe̱ nde wa wuma na mbia mao, ala etum, na mo̱ a pùla tongo ipe̱pe̱. (Bbot. 26:12-18) Nde Bonafilistia ba po̱i pe̱te̱ tangane̱ mo̱, ba kwala ná ma madiba pe̱ me nde mabu. To̱ na nika, Isak a wasi nde musango. (Bbot. 26:19-25) Nje yongwane̱ mo̱ o be̱ pī to̱ná bane̱ ba tano̱ ba bola me̱se̱ o kumwa mo̱ e? Ye̱ke̱i te̱ oko jita n’eyembilan a sango ao Abraham ńena nu ta mot’a musango, na ya ńango ao Sara ńena nu ta nu be̱ne̱ “mudī ma sao na ma pī.”—1 Pet. 3:4-6; Bbot. 21:22-34.

5. Njik’eyembilan e malee̱ ná bayedi be kriste̱n be ná ba lee̱ bana babu mweńa ma be̱ pī e?

⁵ A bayedi, be̱ mbaki ná bińo̱ pe̱ le ná lo lee̱ bana bańu mweńa ma be̱ pī. Jombweye eyembilan a Maxence ńena nu be̱n 17 la mbu. E ta e pula ná a bie nje bola ke̱ e oboso ba bato bena ba lingi, o esukulu na o dikalo. Na we̱lisane̱, bayedi bao bongwane̱ mo̱ o be̱ne̱ ede̱mo a pī. Ba kwali ná: “Maxence a timbi so̱ṅtane̱ ná ye lambo di bo̱bi o jalabe̱ na malinga ke̱ ba kumo biso̱, nde e mapula ngińa jita ná jaleye ńolo.” O nin we̱nge̱, Maxence e nde moto ńe pī na mbale̱.

6. Ne̱ni muka mweno̱ ná mongwane̱ biso̱ o bata be̱ pī e?

⁶ Nje bola yete̱na je oboso ba moto ńe o kwale̱ mambo ma mpoṅ jombwea Loba lasu to̱ nu titi lee̱le̱ Bibe̱l edube e? Jangame̱n baise̱ Yehova ná a bole biso̱ mudī mao na dibie̱ lao ná jalabe̱ na pī. Nde nje bola yete̱na je̱n ná di s’alabe̱ o mbad’a bwam e? Je ná pe̱te̱ di kane̱, di dutea pe̱ ne̱ni jeno̱ ná jalabe̱ o mbad’a bwam yete̱na di so̱be̱ pe̱te̱ o bete̱medi ka ben. Yehova pe̱ a me̱nde̱ bola biso̱ mudī mao musangi ná di we̱le̱ jalea ńolo, di be̱ pe̱ pī.

7. Ne̱ni jo̱nge̱le̱ la bepasi ba Bibe̱l bō̱ leno̱ ná longwane̱ biso̱ o jalea ńolo o bete̱medi ba ndutu e? (Minia 15:1, 18)

⁷ Bepasi ba Bibe̱l bō̱ be ná bongwane̱ biso̱ o jalea eyem’asu ke̱ je o bete̱medi ba ndutu. Mudī musangi mwe ná mongwane̱ wa o jo̱nge̱le̱ be bepasi ba Bibe̱l. (Yohane 14:26) K’eyembilan, bete̱sedi di maso̱no̱ o kalat’a Minia be ná bongwane̱ biso̱ o be̱ pī. (Langa Minia 15:1, 18.) Ni kalati e malee̱ pe̱ tombwane̱ lena le ke̱ di we̱li jalea ńolo o bete̱medi ba ndutu.—Min. 10:19; 17:27; 21:23; 25:15.

8. Ońola nje jangame̱nno̱ se̱le̱ dutea obiana di malabe̱ moto nu baise̱ biso̱ myuedi jombwea dube̱ lasu e?

⁸ Dibie̱ pe̱ le ná longwane̱ biso̱. (Min. 19:11) Moto ńe dibie̱ a malea ńolo ke̱ be o  te̱nge̱ne̱ dube̱ lao. O jita la ngedi, ponda bato ba mabaise̱no̱ biso̱ myuedi, ba si malangwea biso̱ njo̱m i matute̱le̱ babo̱ o baise̱ mi myuedi. Obiana di malabe̱ so̱, jo̱nge̱le̱ ná di si bi ná te̱ite̱i nje e tute̱le̱ nu moto o baise̱ mi myuedi.—Min. 16:23.

9. Ne̱ni Gideon a lee̱le̱no̱ dibie̱ na pī ponda a tano̱ a kwalisane̱ bato ba Efraim e?

⁹ Jombweye ne̱ni Gideon alabe̱no̱ bato ba Efraim. Ba po̱i o je̱ne̱ mo̱ na malinga mande̱ne̱, na babo̱ ba baise̱ mo̱ ońola nje a si pomane̱no̱ bele̱ babo̱ ponda alono̱ janane̱ basingedi ba Israel. Mo̱ nje e ta njo̱m a malinga mabu na mbale̱ e? Yen ebe be̱n nde biana ba ye̱usabe̱ nde. E be̱ to̱ ne̱, Gideon a lee̱le̱ dibie̱, a keki o so̱ṅtane̱ babo̱, na mo̱ alabe̱ babo̱ na pī ńe̱se̱. Nje nik’e wanno̱ e? Bibe̱l e makwala ná “a kwalanno̱ babo̱ nika, ’wa nde malinga mabu ma sibino̱.”—Bak. 8:1-3.

10. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bia ne̱ni jalabe̱ ba bena ba mabaise̱ biso̱ myuedi jombwea mambo di dube̱no̱ e? (1 Petro 3:15, 16)

¹⁰ Diko̱m lasu l’ebolo to̱ l’esukulu le ná di baise̱ biso̱ ońola nje di mabupe̱no̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. Di me̱nde̱ no̱ngo̱ ponda o bola mo̱ beteledi, nde o mulemlem ma ponda pe̱, di bola jo̱nge̱le̱ lao edube. (Langa 1 Petro 3:15, 16.) O mulopo ma jo̱nge̱le̱ ná nu moto e nde baise̱ myuedi o  kumwa biso̱, di duteye ne̱ni mi myuedi meno̱ ná mongwane̱ biso̱ o bia nje a dube̱no̱. E be̱ to̱ njika njo̱m ni matute̱le̱ moto o baise̱ biso̱ myuedi, ye bwam ná jalabe̱ na muyao. Yen ebe jalabe̱ lasu le ná longwane̱ mo̱ o tukwa mo̱nge̱le̱. Nde to̱ e be̱ nde biana a baise̱ myuedi o mbad’a bobe, jangame̱n te̱ nde jalabe̱ na muyao.—Rom. 12:17.

11-12. (a) Nje jeno̱ ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ obiana di malabe̱ myuedi ma ndutu e? (Ombwa pe̱ duta.) (b) Bola eyembilan e malee̱ ne̱ni myuedi moto a mabaise̱no̱ meno̱ ná mi bola biso̱ epolo o te̱ye̱ mo̱ dikalo.

¹¹ Diko̱m lasu l’ebolo di baise̱ te̱ biso̱ k’eyembilan ońola nje di si mabolise̱no̱ buńa ba yabe̱, di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: Mo̱ e nde o pula bia nga di be̱n bwam o bwa muńe̱nge̱ e? Nga a mo̱nge̱le̱ nde ná kana na si mabolise̱no̱ buńa ba yabe̱ nik’e me̱nde̱ bola ná jalatane̱ di si be̱ oteten a baboledi e? Je ná di se̱le̱ sesa mo̱ ońolana a mombwea mako̱m mao m’ebolo, nde di bola pe̱ mo̱ mbaki ná biso̱ pe̱ di mapula ná jalatane̱ di be̱ oteten a baboledi be̱se̱. Nika ńe ná e bola biso̱ epolo o tele̱ye̱ mo̱ na bo̱bise̱ la ńolo jo̱nge̱le̱ la Bibe̱l jombwea bolise̱ la mińa ma yabe̱.

¹² Je ná di bola mulemlem yete̱na moto a baise̱ biso̱ myuedi jombwea mambo mape̱pe̱ di dube̱no̱, mena ma matakise̱ bato. Diko̱m lasu l’esukulu le ná di kwala k’eyembilan ná Mboṅ a Yehova yangame̱n tukwa jo̱nge̱le̱ labu jombwea lata la bome na bome to̱ bito na bito. Mo̱ e nde kwala nika ońolana a si bi ná te̱ite̱i nje Mboṅ a Yehova i dube̱no̱ jombwea be bedangwedi e? Nga a be̱n nde diko̱m to̱ elong’a mbia yena e be̱n be bedangwedi e? Mo̱ a mo̱nge̱le̱ nde ná di singe̱ bome ba malate̱ na bome to̱ bito ba malate̱ na bito e? Ye ná e pula ná di se̱le̱ bola mo̱ mbaki ná di malee̱le̱ bato be̱se̱ ndolo, na ná di mabola wonja moto te̱ a be̱nno̱ o no̱ngo̱ bao bedomsedi edube. b (1 Pet. 2:17) Je so̱ ná di we̱le̱ langwea mo̱ nje Bibe̱l e makwalano̱, na ne̱ni bupe̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l leno̱ ná longwane̱ biso̱ o bata be̱ bonam.

13. Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ moto nu makwale̱ ná dube̱ la Loba le nde elemā e?

¹³ Je te̱ oboso ba moto ńe o te̱nge̱ne̱ dube̱ lasu, di s’angame̱n pomane̱ jo̱nge̱le̱ ná di bi mambo a dube̱no̱. (Tito 3:2) K’eyembilan, nje o me̱nde̱no̱ bola yete̱na diko̱m lo̱ngo̱ l’esukulu di kwali ná dube̱ la Loba le nde elemā e? Mo̱ o me̱nde̱ nde jo̱nge̱le̱ ná e nde moto nu dube̱ ná mambo ma wu nde na mo̱me̱ne̱ e? Ye ná e be̱ ná e nde timbise̱le̱ mambo a sengino̱. O mulopo ma keka lee̱ mo̱ ná be belēdi be si te̱nge̱n, we ná o langwea mo̱ lambo di matute̱le̱ mo̱ o dutea. K’eyembilan, we ná o lomea mo̱ jatingane̱ la mulopo m’ekwali mō̱ jombwea bewekedi mu maso̱be̱ o jw.org. Yen ebe ombusa ponda e ná a to̱ndo̱ kwalea ońola lambo diwo̱ a so̱ino̱ oten. Di lee̱le̱ te̱ moto edube o ni mbadi, nika ńe ná e bola mo̱ ńo̱ng’a bata bia nje Bibe̱l e makwalano̱.

14. Ne̱ni Niall a bolane̱no̱ mulomba masu o lee̱ diko̱m lao l’esukulu ná mambo bato bō̱ ba makwalano̱ jombwea Mboṅ a Yehova ma titi mbale̱ e?

¹⁴ Niall, eso̱mb’a munasango asu ewo̱, a bolane̱ mulomba masu o lee̱ ná mambo bato bō̱ ba makwalano̱ jombwea Mboṅ a Yehova ma titi mbale̱. Mo̱ ná: “Diko̱m lam l’esukulu diwo̱ di ta be̱ di langwea mba ná na si dube̱ dibie̱ la wase ońolana  na lakisane̱ nde kalati ni londi na myango mi lulabe̱.” Kana di diko̱m lao l’esukulu di si tano̱ di bola mo̱ epolo ná a bole mo̱ beteledi, Niall a lom nde mo̱ o jw.org o epolo “La Bible et la science.” Ombusa ponda, Niall a maki ná di diko̱m lao di langi mambo mō̱ oten, a we̱li so̱ kwalea na mo̱ ońola bebotedi ba longe̱. Mambo me pe̱ ná ma tomba nika ońol’ango̱.

15. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana babu o jalabe̱ na pī ke̱ mako̱m mabu m’esukulu ma mate̱nge̱ne̱ dube̱ labu e?

¹⁵ Bayedi be ná ba lee̱ bana babu ne̱ni jalabe̱ na pī ke̱ bato ba mate̱nge̱ne̱ dube̱ labu. (Yak. 3:13) Bayedi bō̱ ba mapo̱ngo̱ patan o jowe̱ labu la ndabo a mbia. Ba makwalea na bana babu ońola mambo me ná ma bolane̱ o esukulu, ba lee̱ babo̱ ne̱ni jalabe̱ na ne̱ni be̱ pī na muyao.—Ombwa edinge̱le̱ “ Po̱ngo̱ la patan le ná longwane̱ mbia mo̱ngo̱.”

16-17. Ne̱ni po̱ngo̱ la patan o ndabo a mbia leno̱ ná longwane̱ beso̱mbe̱ e?

¹⁶ Po̱ngo̱ la patan le ná longwane̱ beso̱mbe̱ ba kriste̱n o lingea dube̱ labu na mbaki, na o be̱ mbaki ná nje ba dube̱no̱ ye mbale̱. O mulomba masu jw.org, di be̱n milopo m’ekwali “Myuedi beso̱mbe̱ be mabaise̱no̱,” name̱ne̱ pe̱ na mapapa mena ma be̱n myuedi ma dutea ońola bekoke̱le̱. Janda la mi milopo m’ekwali na ma mapapa le nde o jongwane̱ beso̱mbe̱ o jouse̱ dube̱ labu, na o boṅsane̱ ná ba we̱le̱ jalabe̱ na babo̱me̱ne̱ ke̱ ba baise̱ babo̱ myuedi. Mbia mombwedi te̱ mi milopo m’ekwali mwemba, moto te̱ e ná okwa ne̱ni lingea dube̱ lao na pī na muyao.

¹⁷ Eso̱mb’a munasango e mabelabe̱ ná Matthew e matele̱ye̱ ne̱ni po̱ngo̱ la patan  o ndabo a mbia longwane̱no̱ mo̱. O jowe̱ labu la ndabo a mbia, ponda iwo̱ Matthew na bayedi bao ba ta ba po̱ngo̱ muwaso ońola mambo mō̱ bato beno̱ ná ba kwalea o esukulu. A kwali ná: “Di ta di dutea ońola pat’a myuedi beno̱ ná ba baise̱ mba o esukulu, na biso̱ di po̱ngo̱ patan ńa ne̱ni jalabe̱ mo̱ bupisane̱ muwaso di po̱ngino̱. No̱nge̱le̱ te̱ njo̱m i masue̱le̱ mambo na dube̱no̱, na si mabwa bo̱ngo̱, ye pe̱ mba lambo di bo̱bi o be̱ pī ke̱ na makwalisane̱ bane̱.”

18. Mweńa ma nje kalat’a Kolose 4:6 e malee̱no̱ e?

¹⁸ Ye mbale̱ ná to̱ di bola nde beteledi be ná bwē na mbaki ńe̱se̱, seto̱ bato be̱se̱ nde ba me̱nde̱ kase̱ nje di makwalano̱. Nde, ye te̱ nde mweńa ná di kwale mambo na muyao na pī. (Langa Kolose 4:6.) Je ná di kobisane̱ langwea la moto mambo di dube̱no̱ na jangwea la moto bo̱l. Je ná jangwea mo̱ bo̱l ná yō̱, to̱ na ngińa. Jango te̱ mo̱ ná yō̱, nune̱ e ná a kasea mo̱ alane̱ pe̱ loko oboso. Mulemlem pe̱, di makwala te̱ mambo na muyao na pī, bato be ná ba be̱ne̱ ńo̱ng’a sengane̱ biso̱ na walane̱ ekwali oboso. Nde yete̱na moto a mapula nde wala o pend’a byala na biso̱ to̱ yo̱ye̱ mambo di dube̱no̱, di titi eto̱m o walane̱ ekwali oboso. (Min. 26:4) Nde bete̱medi ka ben be pasa, ebanja o jita la ngedi bato be ná ba lambe̱ye̱ biso̱ toi.

19. Nje yangame̱n tute̱le̱ biso̱ o be̱ pī ke̱ di malingea dube̱ lasu e?

¹⁹ Di matombwane̱ jita yete̱na joko o be̱ pī. Kane̱ Yehova ná a bole wa ngińa o be̱ pī ke̱ moto a baise̱ wa myuedi jombwea dube̱ lo̱ngo̱, to̱ ke̱ be o sa wa esibe̱ njo̱m. O si dimbea ná to̱ o be̱ne̱ nde je̱ne̱ la mambo le diwengisan na moto, be̱ la pī le ná di bola ná ekwal’ańu e si timba mutango. Yete̱na walabe̱ na pī n’edube, nika ńe ná e tute̱le̱ bato bō̱ o tukwa mo̱nge̱le̱ jombwea Mboṅ a Yehova na jombwea nje Bibe̱l e malee̱no̱. “Le̱le̱me̱ ponda ye̱se̱” o lingea dube̱ lo̱ngo̱, “nde na pī na bo̱ngo̱.” (1 Pet. 3:15, 16) E, lee̱le̱ ná we moto ńe pī na mbale̱!