Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 40

We ná o be̱ titimbe̱ kapo̱ ka Petro

We ná o be̱ titimbe̱ kapo̱ ka Petro

“Asumwe̱ na mba, a Sango! ebanja ne mot’a bobe.”—LUKAS 5:8.

MWENGE 38 A me̱nde̱ jembe̱ wa

EBONGOLO a

1. Nje Petro a bolino̱ ponda Yesu ongwane̱no̱ mo̱ o damea jita la sue o mbad’a betańsedi e?

 PETRO a tombise̱ bulu bwe̱se̱ o musombo esibe̱ bwa sue to̱ po̱. Nde o mańaka me̱se̱, Yesu a langwea mo̱ ná: “Busise̱ bo̱lo̱ o njiba, pimba bepese̱ bańu, lombe.” (Lukas 5:4) Petro a si ta mbaki ná a me̱nde̱ damea sue, nde a boli nje Yesu a baise̱no̱ mo̱. Petro na bato ba ta na mo̱ ba damedi sue jita, kańena epes’abu e botedi o ńawea. Ponda ba so̱ṅtane̱no̱ ná Yesu e nde o wa po̱ngo̱ betańsedi, “mańaka ma ta malea” babo̱. Na Petro a kwala ná: “Asumwe̱ na mba, a Sango! ebanja ne mot’a bobe.” (Lukas 5:6-9) Petro a ta nde o̱nge̱le̱ yen ebe ná a si ta to̱ ńai ni dongame̱n o be̱ o mbasan ma Yesu.

2. Ońola nje yeno̱ biso̱ mweńa ná jokwe eyembilan a Petro e?

2 Petro a ta a te̱nge̱ne̱ o kwala ná e nde “mot’a bobe.” Bibe̱l e malee̱ ná ponda iwo̱ a kwali, a boli pe̱ mambo mena ombwe̱no̱ ombusa ponda. Mo̱ ponda iwo̱ wa pe̱ o masenga nde ka Petro e? Mo̱ o be̱n ede̱mo a bobe weno̱ janane̱ yā etum a ponda e? Yete̱na e, jokwa l’eyembilan a Petro le ná lembe̱ wa. Ne̱ni e? Dutea te̱ ná: Yehova a wusa bola ná mawuse̱ ma Petro ma si tilabe̱ o Bibe̱l. Nde a boli ná ma tilabe̱, ná di we̱le̱ busane̱ belēdi oten. (2 Tim. 3:16, 17) Joko te̱ n’eyembilan a Petro ńena nu ta nu be̱ne̱ mabo̱bo̱ na besengedi kapo̱ ka biso̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ ná Yehova a si mengane̱ biso̱ ná di be̱ ke̱nge̱nge̱. A mapula nde ná di be̱ titimbe̱, di benge pe̱ po̱ngo̱ miwe̱n to̱ na mabo̱bo̱ masu.

3. Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ titimbe̱ e?

3 Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ titimbe̱ e? Ońolana o jita la ngedi, di bengi te̱ bola lambo, o sukan di mabia bola mo̱ bwam. Di no̱nge eyembilan: Moto e te̱ o pula jokwa o joba ndinga, nika ńe ná e no̱ngo̱ne̱ mo̱ mimbu jita. Ni ponda ńe̱se̱, e ná a po̱ngo̱ mawuse̱ jita, nde a bengi te̱ po̱ngo̱ miwe̱n, a me̱nde̱ bia joba ndinga bwam. To̱ ponda a mabiano̱ joba ndinga bwam, ye ná e po̱ ná a po̱nge mawuse̱. Nde nik’e bolane̱ te̱, a si membe̱ o joba ndinga; a malane̱ te̱ nde nika oboso. Mulemlem pe̱, to̱ ponda di mo̱nge̱le̱no̱ ná di mábuka bo̱bo̱ diwo̱ te̱nge̱, ye ná e po̱ ná di ko̱ pe̱te̱ oten. Nde jangame̱n benga po̱ngo̱ miwe̱n. Biso̱ be̱se̱ di yo̱ki kwala to̱ bola mambo di mombwe̱no̱ ombusa ponda; nde di bengi te̱ po̱ngo̱ miwe̱n, Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ná di benge bola bwam. (1 Pet. 5:10) Jombweye ne̱ni Petro a lee̱le̱no̱ titimbe̱. Je̱ne̱ ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ mo̱ ndedi to̱ na mawuse̱ mao, le ná di tute̱le̱ biso̱ o benga bolea Yehova.

EWE̱NJI PETRO A TANO̱ A BE̱NE̱, NA MINAM A KUSINO̱

Nje o me̱nde̱no̱ bola yete̱na o kusi lambo le bowan na nje e po̱yedi Petro e? (Ombwa dongo 4)

4. Bupisane̱ Lukas 5:5-10, ne̱ni Petro a tano̱ a langa mo̱me̱ne̱ e, nde ne̱ni Yesu a lo̱kino̱ mo̱ e?

4 Bibe̱l e si malangwea biso̱ ońola nje Petro a kwalino̱ ná e nde “mot’a bobe,” to̱ njika myobe a tano̱ a kwalea. (Langa Lukas 5:5-10.) Nde ye ná e be̱ ná a po̱ngi mawuse̱ mande̱ne̱ mō̱. Yesu a ta a bia ná Petro e o bwa bo̱ngo̱ ońolana a si ta e̱ne̱ mo̱me̱ne̱ ka mot’a bwam. Yesu a ta pe̱ a bia ná Petro e ná a be̱ jemea nate̱n’o su. Yesu a langwedi so̱ Petro na muyao ná a “si bwa bo̱ngo̱.” Lakisane̱ Yesu a lee̱le̱no̱ Petro di tuko longe̱ lao. Ombusa nika, Petro na munańango ao Andrea bese̱le̱ ebol’abu ya bato ba musombo, na babo̱ ba bupe̱ Yesu o ebol’ao ya dikalo. Yehova a namse̱ pe̱ babo̱.—Marko 1:16-18.

5. Njika minam Petro a kusino̱ ponda a bukino̱ bo̱ngo̱ bao, emea pe̱ o be̱ mokwed’a Yesu e?

5 Petro e̱n mambo ma betańsedi botea ponda a timbino̱ mokwed’a Kristo. E̱n ne̱ni Yesu a bo̱lise̱no̱ baboedi, a busise̱no̱ midī ma bobe, na ne̱ni a pumbwe̱le̱no̱ pe̱ na bawedi. b (Mat. 8:14-17; Marko 5:37, 41, 42) Petro a ta pe̱ mō̱ ńa ba bena ba kusi je̱ne̱ la edube Yesu a tano̱ angame̱n be̱ne̱ ke̱ a mátimba Kiṅ’a janea la Loba; Petro a si dimbedi pe̱ to̱ di je̱ne̱ to̱ buńa. (Marko 9:1-8; 2 Pet. 1:16-18) O mbale̱ ńe̱se̱, Petro a si wusa je̱ne̱ ma mambo me̱se̱, esibe̱ te̱ ná a bupe̱ Yesu. Ye̱ke̱i te̱ a ta muńe̱nge̱ jita ná a s’ese̱le̱ ná mbadi a tano̱ e̱ne̱ mo̱me̱ne̱ e bole ná a bo̱lo̱ne̱ mi minam me̱se̱.

6. Mo̱ Petro a pomane̱ o buka mabo̱bo̱ mao e? Bola beteledi.

6 To̱ na nje ye̱se̱ e̱nno̱ a sengino̱ pe̱, Petro a ta te̱ nde angame̱n janane̱ mabo̱bo̱ mao. Jombweye byembilan bō̱. Ponda Yesu a langwedino̱ babo̱ ne̱ni a me̱nde̱no̱ taka a bwabe̱ pe̱ ka nje te̱ Betiledi be tano̱ be mábīse̱, Petro a domedi mo̱. (Marko 8:31-33) Ngedi jita, Petro na bane̱ bamuloloma ba ta ba sungane̱ madoi, o bia nja ńabu ńe nunde̱ne̱ buka be̱se̱. (Marko 9:33, 34) O bulu obiana Yesu a mawo̱, Petro a ke̱ moto mō̱ toi. (Yohane 18:10) Bo bulu me̱ne̱, Petro a bo bo̱ngo̱, na mo̱ a to̱bo̱ diko̱m lao Yesu ngedi ilalo. (Marko 14:66-72) Nik’e boli ná Petro eye mbembe bwambi.—Mat. 26:75.

7. Njik’epolo e bolabe̱ Petro ombusa bepumbwedi ba Yesu e?

7 Yesu a si caki mokwed’ao ńena nu ta nu be̱ne̱ mulema mu ńo̱sedi. Ombusa bepumbwedi bao, a boli Petro epolo o lee̱ ná a dia a to̱ndi mo̱. Yesu a langwedi Petro ná a tate mido̱ngi mao na sibise̱ la ńolo. (Yohane 21:15-17) Petro a boli nje Yesu a baise̱no̱ mo̱ ná a bole. A ta o Yerusalem o buńa ba Mwatanu, a ta pe̱ o muso̱ngi ma bato baboso bo̱kisabe̱ na mudī musangi.

8. Njika diwuse̱ dinde̱ne̱ Petro a po̱ngino̱ o Antiokia e?

8 To̱ ombusa mo̱ timba kriste̱n ńo̱kisabe̱, Petro a ta te̱ nde angame̱n janane̱ mabo̱bo̱ mao. O mbu 36 P.A. Petro e̱n ne̱ni Kornelio, mō̱ ńa basibi o̱kisabe̱no̱ na mudī musangi; nik’e ta nde e lee̱ ná bwē ná “Loba a titi ndando,” na ná botea na ni ponda basibi be ná ba be̱ o mwemba ma kriste̱n. (Bebolo 10:34, 44, 45) Ombusa nika, Petro a botedi o da na basibi, lambo lena a si wusano̱ bola oboso ba ponda. (Gal. 2:12) Nde kriste̱n iwo̱ ya Bonayuda i ta yo̱nge̱le̱ ná bato ba Bonayuda na basibi ba s’angame̱n da mwemba. Ponda bō̱ babu ba po̱ino̱ o Antiokia, Petro embe̱ o da na bonasango ao ba basibi, yen ebe ońolana a ta a bwa bo̱ngo̱ o lingise̱ kriste̱n ya Bonayuda. Ńamuloloma Paulo e̱nno̱ nje Petro a bolino̱, a sai mo̱ oboso ba be̱se̱. (Gal. 2:13, 14) To̱ na di diwuse̱, Petro a si bo̱bi. Nje yongwane̱ mo̱ e?

NJE YONGWANE̱ PETRO O BE̱ TITIMBE̱ E?

9. Ne̱ni kalat’a Yohane 6:68, 69 e malee̱no̱ ná Petro a ta jemea e?

9 Petro a ta jemea, a s’ese̱le̱ ná lambo to̱ diwo̱ di bole ná a si bupe̱ pe̱ Yesu. Petro a lee̱le̱ jemea lao buńa bō̱ Yesu a kwalino̱ lambo bokwedi bao ba si so̱ṅtane̱no̱. (Langa Yohane 6:68, 69.) Esibe̱ jenge̱le̱ beteledi, jita bembe̱ o bupe̱ Yesu. Nde Petro a si boli nika. Embi ná Yesu mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a “be̱n byala ba longe̱ la bwindea.”

Nje e membe̱ wa o lakisane̱ lena Yesu a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Petro e? (Ombwa dongo 10)

10. Ne̱ni Yesu a lee̱no̱ ná a ta a lakisane̱ Petro e? (Ombwa pe̱ duta.)

10 Yesu a si caki Petro. O bulu bosukan ba longe̱ lao o wase, Yesu a ta a bia ná Petro na bane̱ bamuloloma ba me̱nde̱ caka mo̱. To̱ na nika, Yesu a kwali ná a ta mbaki ná Petro a me̱nde̱ timba, a me̱nde̱ pe̱ benga be̱ jemea. (Lukas 22:31, 32) Yesu a ta a so̱ṅtane̱ ná “mudī mu memea, nde eyobo e bo̱bi.” (Marko 14:38) Ońola nika nde a si cakino̱ Petro to̱ ombusa nun to̱bo̱ mo̱. Ombusa bepumbwedi bao, Yesu a busedi Petro, ye̱ke̱i te̱ ke̱ e muso̱lo̱ki. (Marko 16:7; Lukas 24:34; 1 Kor. 15:5) Dutea te̱ ne̱ni nika ńembe̱no̱ Petro, ńena nu ta nu ńo̱sea!

11. Ne̱ni Yesu a bolino̱ Petro mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jombwea mo̱ e?

11 Yesu a boli Petro mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jombwea mo̱. Ombusa bepumbwedi bao, Yesu a boli ná Petro na bamuloloma bape̱pe̱ ba bwe jita la sue o mbad’a betańsedi. (Yohane 21:4-6) Ye̱ke̱i te̱ be betańsedi be boli Petro mbaki ná Yehova e ná a londise̱ ńo̱ng’ao y’eyobo na bo̱bise̱ la ńolo. Yen ebe ombusa nika, ńamuloloma Petro o̱nge̱le̱ byala ba Yesu ná Yehova a me̱nde̱ jombwea ba bena ba ‘mase̱le̱ pulise̱ janea la Loba.’ (Mat. 6:33) Man me̱se̱ mongwane̱ Petro o we̱le̱ ebol’a dikalo o epol’a boso o longe̱ lao, seto̱ ebol’a musombo. A te̱ dikalo na ngiń’a mulema o buńa ba Mwatanu 33 P.A., ongwane̱ lokoli la bato o kasa mbale̱. (Bebolo 2:14, 37-41) Ombusa nika, ongwane̱ bato ba Samaria na basibi o timba bokwedi ba Kristo. (Bebolo 8:14-17; 10:44-48) Na mbale̱, Yehova a bolane̱ Petro o mbadi ni mubisane̱, o duta pat’a bato ye̱se̱ o mwemba.

NJIKA BELĒDI DI MABUSANE̱NO̱ E?

12. Ne̱ni eyembilan a Petro yeno̱ ná yongwane̱ biso̱ yete̱na yā etum a ponda jeno̱ janane̱ bo̱bo̱ diwo̱ te̱nge̱ e?

12 Yehova e ná ongwane̱ biso̱ o be̱ titimbe̱. Ye ná e be̱ ndutu o be̱ titimbe̱, sepo̱n yete̱na yā pond’a bwaba jeno̱ janane̱ bo̱bo̱ diwo̱ te̱nge̱. Ponda iwo̱, je ná jo̱nge̱le̱ ná mabo̱bo̱ masu ma buki ma Petro. Nde Yehova e ná a bola biso̱ ngińa ná di si bo̱bo̱. (Mye. 94:17-19) Di no̱nge eyembilan a munasango mō̱ ńena mimbu jita obiana a mokwa mbale̱, a ta nde a lata na bome bape̱pe̱. A tuko longe̱ lao ná bambam, na mo̱ a botea bupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. Nde ponda iwo̱, e ta e pula ná anane̱ bepuledi ba bobe. Nje yongwane̱ mo̱ o be̱ titimbe̱ e? A tele̱ye̱ ná: “Yehova a membe̱ biso̱.” A bata pe̱ ná: “Nje nokono̱ ye nde ná . . . , na jongwane̱ la mudī ma Yehova, je ná di benga die̱le̱ longe̱ lasu o mbadi ni mabwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ . . . To̱ na mabo̱bo̱ mam, Yehova a bolane̱ mba, a mabenga pe̱ jembe̱ mba.”

Horst Henschel a botedi ebol’a pond’a mususu 1 ba Dimo̱di 1950. Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná ombwe̱ bedomsedi a no̱ngino̱ o bolea Yehova longe̱ lao le̱se̱ e? (Ombwa mongo 13, 15) d

13. Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan Petro a dīno̱ yena e tilabe̱ o Bebolo 4:13, 29, 31 e? (Ombwa pe̱ duta.)

13 Ka nje te̱ je̱nno̱, Petro a kwedi o lambi la bwa la bato bo̱ngo̱ ngedi jita. Nde ponda a kane̱no̱ ná a kuse bokenju, Petro a we̱li lee̱le̱ ngiń’a mulema. (Langa Bebolo 4:13, 29, 31.) Biso̱ pe̱ je ná di buka bo̱ngo̱ basu. Jombweye nje e po̱yedi Horst, eso̱mb’a munasango ya Jaman ńa pond’a Nasi. Ngedi jita, mińakisan o esukulu mi boli ná a kwale ná: “Heil Hitler!” nje e mapule̱ kwale̱ ná “jongise̱ lasu di mawa nde na Hitler.” O mulopo ná bayedi ba Horst ba kimeye mo̱, ba kane̱ nde na mo̱, ba baise̱ Yehova ná a bole mo̱ ngiń’a mulema. Na jongwane̱ la bayedi bao name̱ne̱ pe̱ na lakisane̱ a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Yehova, Horst a timbi be̱ne̱ ngińa o be̱ jemea. A kwali ombusa ponda ná: “Yehova a si caki mba to̱ buńa.” c

14. Ne̱ni batudu beno̱ ná ba lo̱ko̱ ba bena ba bo̱bi e?

14 Yehova na Yesu ba si me̱nde̱ caka biso̱. Ombusa mo̱ to̱bo̱ Yesu, Petro a ta angame̱n no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa. Mo̱ a me̱nde̱ benga be̱ mokwed’a Kristo to̱ ke̱m e? Yesu a ta a so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná dube̱ la Petro di si bo̱bo̱. Yesu a langwedi Petro nika, a langwea pe̱ mo̱ ná a ta mbaki ná ombusa ponda a me̱nde̱ we̱le̱ jembe̱ bonasango ao. (Lukas 22:31, 32) E se̱ lo̱ko̱mea nik’e tano̱ ńangame̱n be̱ ońola Petro ombusa ponda ke̱ o̱nge̱le̱ be byala ba Yesu e! Ponda jangame̱nno̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa o longe̱ lasu, Yehova e ná a bolane̱ batudu o jembe̱ biso̱ ná di benge be̱ jemea. (Efe. 4:8, 11) Munasango Paulo ńena ńe mutudu yā mimbu jita, a makeka lo̱ko̱ bonasango na bonańango ao o ni mbadi. A malangwea ba bena ba bo̱bi ná bo̱nge̱le̱ ne̱ni Yehova a dutino̱ babo̱ o mbale̱. Ombusa nika, a mabola babo̱ mbaki ná ndol’a jemea ńa Yehova e me̱nde̱ bola ná a si caka babo̱ tomtom. A kwali o su ná: “Ne̱n ne̱ni jita bena ba ta ba nibo̱bo̱, ba timbino̱ be̱ titimbe̱ na jongwane̱ la Yehova.”

15. Ne̱ni byembilan ba Petro na Horst be malee̱no̱ ná byala ba Mateo 6:33 be mbale̱ e?

15 Ka nje te̱ Yehova a londise̱no̱ ńo̱ng’a Petro na ya bane̱ bamuloloma, a me̱nde̱ pe̱ londise̱ ńo̱ng’asu o mbad’eyobo yete̱na di we̱le̱ ebol’a dikalo o epol’a boso o longe̱ lasu. (Mat. 6:33) Ombusa bila be londe̱ beba ba wase ńe̱se̱, Horst ńena di kwaledino̱ omo̱ń a ta a pula be̱ paonia. Nde a ta tue jita, a si ta pe̱ to̱ mbaki ná a me̱nde̱ we̱le̱ sombwea mo̱me̱ne̱ nde a be̱ pe̱ paonia. Nje so̱ a bolino̱ e? A no̱ngi bedomsedi ba we̱le̱ Yehova o kekise̱, na mo̱ a busa o dikalo woki ńe̱se̱ o pond’a pe̱pe̱le̱ la muboled’ebondo. O su la woki, a ta a ńaka ponda muboled’ebondo a bolino̱ mo̱ eyek’a mo̱ni esibe̱ langwea mo̱ owe̱ni mu wuno̱. Mu mo̱ni mu ta mu dongame̱n o sue̱le̱ mo̱ o ebol’a paonia ońola myo̱di jita. Di jabea di boli Horst mbaki ná Yehova a me̱nde̱ sue̱le̱ mo̱. A tombise̱ so̱ longe̱ lao le̱se̱ o we̱le̱ myam ma Janea o epol’a boso.—Mal. 3:10.

16. Ne̱ni eyembilan a Petro na nje a tilino̱ beno̱ ná bongwane̱ biso̱ e?

16 E se̱ muńe̱nge̱ Petro a tano̱ angame̱n be̱ ná Yesu a s’asumwe̱ na mo̱, ka nje te̱ a tano̱ a baise̱ mo̱ buńa bō̱ e! Kristo a bengi longa Petro ná a be̱ ńamuloloma ńa jemea n’eyembilan a bwam ońola yine̱ kriste̱n. Be belongedi be be̱n pe̱ belēdi jita bena biso̱ be̱se̱ jeno̱ ná di tombwane̱. Petro a we̱le̱ bō̱ ba be belēdi na bepe̱pe̱ o maleta maba a tiledino̱ myemba o ebwe’a mbu yaboso, mena ma maso̱be̱ pe̱ o Bibe̱l o nin we̱nge̱. O jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱ je̱ne̱ mome̱le̱ mō̱ mena ma maso̱be̱ o ma maleta, na ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ mo̱ o ebolo o nin we̱nge̱.

MWENGE 126 Be̱ peńa, embame̱, be̱ ngińa

a Janda la din jokwa le nde o bola ba bena ba manane̱ mabo̱bo̱ mbaki ná be ná ba buka mo̱, ba tingame̱ pe̱ o be̱ baboledi ba Yehova ba jemea.

b O din jokwa, bepasi ba Bibe̱l jita bena be tubabe̱ be mabusa nde o kalat’a Marko. E me̱ne̱n ná mambo a tilino̱ ma langwabe̱ nde mo̱ na Petro, ńena ńe̱n ma mambo na miso̱.

c Ombwa myango ma longe̱ ma Horst Henschel mi be̱n tema ná “Affermi par la fidélité de ma famille,” o Umwe̱! ńa fre̱nsi ńa 22 ma Ngo̱nde̱ 1998.

d BETELEDI BA DUTA: Ka nje te̱ ni patan e malee̱no̱, bayedi ba Horst Henschel ba kane̱ na mo̱, ba baise̱ Loba ná a bole mo̱ ngińa o be̱ jemea.