1-2. Bupisane̱ Mateo 5:11, ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ makekisan e?

YESU a kakane̱ bokwedi bao ná ba me̱nde̱ be̱ bonam. Nde ome̱le̱ pe̱ ba ba to̱ndi mo̱ ná ba me̱nde̱ kusa makekisan. (Mat. 10:22, 23; Lukas 6:20-23) Je muńe̱nge̱ o be̱ bokwedi ba Kristo. Nde ne̱ni di masengano̱ oteten asu ke̱ jo̱nge̱le̱ ná yen ebe, mbia masu mwe ná mu te̱nge̱ne̱ biso̱, manea me ná ma takise̱ biso̱, to̱ mo̱me̱ne̱ mako̱m masu m’esukulu to̱ m’ebolo me ná ma ńakisane̱ biso̱ o bola lambo la bobe e? Ma mambo me ná ma bwese̱ biso̱ bo̱ngo̱.

² Bato jita ba si me̱ne̱ mitakisan ka lambo di mabwesane̱ muńe̱nge̱. Nde ye nde ná te̱ite̱i nje Eyal’a Loba e mabaise̱no̱ biso̱ ná di bole. K’eyembilan Yakobo a tili ná di be̱n te̱ makekisan di s’angame̱n bo̱bo̱, nde jangame̱n nde langa nika ka lambo la muńe̱nge̱. (Yak. 1:2, 12) Yesu pe̱ a kwali ná jangame̱n be̱ muńe̱nge̱ ke̱ bato ba matakise̱ biso̱. (Langa Mateo 5:11.) Ne̱ni jeno̱ ná di benga be̱ muńe̱nge̱ to̱ na makekisan e? Kalati Yakobo a tiledino̱ kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso e be̱n malea mō̱ me ná mongwane̱ biso̱. Di se̱le̱ kwalea ońola makekisan mena yi kriste̱n i lembe̱no̱.

3. Nje e tombi ponda to̱ ininga ombusa Yakobo timba mokwedi e?

³ Kriste̱n a Yerusalem i takisabe̱ ponda to̱ ininga ombusa Yakobo munańango a Yesu timba mokwedi. (Bebolo 1:14; 5:17, 18) Ponda mokwedi Stefano pe̱ a bwabe̱no̱, jita la yi kriste̱n i ńī mīla, na babo̱ “ba camane̱ o ekombo a Yudea na ya Samaria,” ba po̱ etum nate̱na o Kipro na Antiokia. (Bebolo 7:58–8:1; 11:19) Je so̱ ná di dutea ne̱ni bokwedi ba takino̱. Nde ba bengi te̱ dikalo la myango  ma bwam na ko̱di, ba bokise̱ pe̱ myemba o mundi ma Roma mwe̱se̱. (1 Pet. 1:1) Nde mitakisan mipe̱pe̱ mi buki mi mi ta menge̱le̱ babo̱.

4. Njika mitakisan mipe̱pe̱ kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i lembe̱no̱ e?

⁴ Kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso i lembe̱ ńai na ńai a makekisan. La mbu 50 P.A., kais’a Roma Klaudio, a boli doi ná Baju be̱se̱ basumwe̱ o Roma. Bonayuda bena ba timbi kriste̱n, ba ta so̱ eto̱m o jese̱le̱ milongi mabu, na babo̱ bala ja wuma ipe̱pe̱. (Bbol 18:1-3) La mbu 61 P.A., ńamuloloma Paulo a tili ná kriste̱n i ta i loabe̱ o mpoma, i we̱le̱be̱ o beboa, masango mabu pe̱ mibabe̱. (Bon. 10:32-34) Kapo̱ ka bato be̱se̱, kriste̱n iwo̱ pe̱ i lembe̱ tue na maboa.—Rom. 15:26; Fil. 2:25-27.

5. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jalabe̱ e?

⁵ Ponda Yakobo a tilino̱ leta lao oboso ba mbu 62 P.A., a ta a bia bwambwam mitakisan bonasango na bonańango ao ba tano̱ ba lembe̱. Yehova a tute̱le̱ Yakobo o tilea yi kriste̱n malea ma ta mangame̱n jongwane̱ babo̱ o benga be̱ muńe̱nge̱ to̱ na makekisan. Jombweye kalat’a Yakobo, nde jalabe̱ min myuedi: Yakobo a tili nde jombwea njika pat’a muńe̱nge̱ e? Nje ye ná e bola ná kriste̱n e bo̱lo̱ne̱ mu muńe̱nge̱ e? Ne̱ni pe̱ dibie̱, dube̱, na ngiń’a mulema beno̱ ná bongwane̱ biso̱ o benga be̱ muńe̱nge̱ e be̱ to̱ njika makekisan jeno̱ lembe̱ e?

6. Bupisane̱ Lukas 6:22, 23, ońola nje kriste̱n ńeno̱ muńe̱nge̱ ke̱ ńe owas’a makekisan e?

⁶ Bato ba mo̱nge̱le̱ ná be nde ná ba be̱ bonam buka te̱ yete̱na ba be̱n ja la bwam,  jita la mo̱ni, name̱ne̱ pe̱ na mulatako ma bwam na belongi babu ba mbia. Nde muńe̱nge̱ mwena Yakobo a kwaledino̱ mwe nde ede̱mo ewo̱ ya epum’a mudī ya Loba, moto e pe̱ ná a be̱ne̱ mo̱ e be̱ o to̱ njika bete̱medi a maso̱be̱no̱. (Gal. 5:22) Kriste̱n ńe muńe̱nge̱ to̱so̱ ńe bonam na mbale̱ ońolana e bi ná e mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱, na ná e mabupe̱ pe̱ eyembilan a Yesu. (Langa Lukas 6:22, 23; Kol. 1:10, 11) Ka nje te̱ mwaye mu mapańano̱ oteten a bosongo b’etrukaṅ bo matate̱ mo̱, nika pe̱ nde muńe̱nge̱ mu mapańano̱ o mulema ma kriste̱n e be̱ o to̱ njika bete̱medi eno̱. Diboa to̱ si be̱ne̱ la mo̱ni ba si mabola ná kriste̱n e bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ mao. E mabenga pe̱ be̱ muńe̱nge̱ to̱ e be̱ nde ná bato ba mayo̱ye̱ mo̱, to̱ ke̱ belongi bao ba mbia be mate̱nge̱ne̱ mo̱. Ponda na ponda te̱ bato ba makekano̱ bola ná di bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ masu, mo̱ mu mabata nde. Mitakisan mena di makusano̱ ońola dube̱ lasu, mi mabamse̱ nde ná je nde bokwedi ba Kristo ba mbale̱. (Mat. 10:22; 24:9; Yoh 15:20) Ońola nika nde Yakobo a tilino̱ ná: “A bonate, langa nika ka muńe̱nge̱ mu londi, yete̱na ńai na ńai a kekise̱ i mako̱ye̱ bińo̱.”—Yak. 1:2.

7-8. Njika tombwane̱ di mabusane̱no̱ ke̱ dube̱ lasu di we̱le̱be̱ o kekise̱ e?

⁷ Yakobo a kwaledi njo̱m nipe̱pe̱ ni mabole̱ ná kriste̱n i be̱ be̱be̱ o lembe̱ nate̱na makekisan ma ngińa. A tili ná: “Kekabe̱ la dube̱ lańu di maweka nde we̱lisane̱.” (Yak. 1:3) Makekisan me nde ka wea i mongwane̱ o lule̱ eye̱i. Mo̱so̱ m’eye̱i mu sumwabe̱ te̱ o wea, mu membame̱ nde. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na biso̱, je te̱ lembe̱ mitakisan dube̱ lasu pe̱ di mabata nde be̱ ngińa. Ońola nika nde Yakobo a tilino̱ ná: “We̱lisane̱ jangame̱n londe̱ ebolo mbom, ná lo be̱ bato ba ke̱nge̱nge̱ na ba si be̱n misan.” (Yak. 1:4) Je̱n te̱ ne̱ni mitakisan mi membe̱no̱ dube̱ lasu, je ná di lembe̱ mo̱ na muńe̱nge̱.

⁸ O leta lao, Yakobo a kwaledi pe̱ mambo me ná ma bola ná di bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ masu. Njika mo̱ ma e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di buka mo̱ e?

9. Ońola nje di be̱nno̱ ńo̱ng’a dibie̱ e?

⁹ Mitakisan: Ponda di si bino̱ nje bola. Niponda jeno̱ lembe̱ mitakisan, ńo̱ng’asu ńe nde ná Yehova ongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi be do̱lisan mo̱, be mongwane̱ bonasango na bonańango asu, na be mongwane̱ pe̱ biso̱me̱ne̱ o benga be̱ jemea. (Yer. 10:23) Di be̱n ńo̱ng’a dibie̱ ná di bie nje bola na nje kwala oboso ba bato ba mate̱nge̱ne̱ biso̱. Di si bi te̱ nje  bola, je ná di bo̱bo̱, di pomane̱ pe̱ bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ masu.

10. Bupisane̱ Yakobo 1:5, nje jangame̱nno̱ bola ná di be̱ne̱ dibie̱ e?

¹⁰ Nje bola: Baise̱ Yehova dibie̱. Di mapula te̱ lembe̱ mitakisan na muńe̱nge̱, jangame̱n se̱le̱ baise̱ Yehova ná a bole biso̱ dibie̱ di mapule̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. (Langa Yakobo 1:5.) Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na je o je̱ne̱ ná Yehova a titi pomane̱ jalabe̱ mika masu e? Yakobo mo̱ ná di benge “so̱so̱me̱ye̱” Loba. Yehova a si me̱nde̱ wo̱lo̱ senga mika masu, a si me̱nde̱ pe̱ to̱ lingane̱ biso̱. Di kane̱ te̱ Sango asu ńe o mo̱ń ná a bole biso̱ dibie̱ o lembe̱ mitakisan, a mabola biso̱ mo̱ “na mulema mō̱.” (Mye. 25:12, 13) A me̱ne̱ mitakisan masu, a mabwea biso̱ ndedi, a le̱le̱m pe̱ o jongwane̱ biso̱. Ye̱ke̱i te̱ nik’e malonde̱ biso̱ na muńe̱nge̱. Nde ne̱ni Yehova a mabolano̱ biso̱ dibie̱ e?

11. Njika lambo dipe̱pe̱ jangame̱nno̱ bola ná di be̱ne̱ dibie̱ e?

¹¹ Yehova a mabola biso̱ dibie̱ tongwea n’Eyal’ao. (Min. 2:6) Ná di be̱ne̱ di dibie̱ jangame̱n jokwa Eyal’a Loba na kalati i se̱medi o Bibe̱l. Nde di s’angame̱n jokwa buka te̱. Jangame̱n pe̱ we̱le̱ ma malea o ebolo o longe̱ lasu. Yakobo a tili ná: “Bińo̱ be̱ nde baboleye̱ eyala, seto̱ basengedi mo̱me̱ne̱.” (Yak. 1:22) Di we̱le̱ te̱ malea ma Loba o ebolo, di mabata be̱ musango, muyao, na ndedi. (Yak. 3:17) Be bede̱mo be mongwane̱ biso̱ o lembe̱ to̱ njika mitakisan na muńe̱nge̱.

12. Ońola nje yeno̱ mweńa o bia Bibe̱l bwam e?

¹² Eyal’a Loba ye nde ka je̱ne̱, e mongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ nje jangame̱nno̱ po̱ngulane̱ na ne̱ni po̱ngulane̱ mo̱. (Yak. 1:23-25) K’eyembilan, ombusa biso̱  jokwa Eyal’a Loba, je ná di so̱ṅtane̱ ná jangame̱n bia jalea malinga masu. Na jongwane̱ la Yehova, di mokwa ne̱ni be̱ pī ke̱ je oboso ba bato to̱ bete̱medi be ná be bola ná di bo̱lo̱ne̱ jalea lasu la ńolo. Je ná di lembe̱ mitakisan o mbad’a bwam yete̱na je pī, nik’e me̱nde̱ so̱ bola ná di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma sibi, nde di no̱ngo̱ pe̱ bedomsedi ba bwam. (Yak. 3:13) E se̱ mweńa yeno̱ so̱ o bia Bibe̱l bwam e!

13. Ońola nje jangame̱nno̱ jokwa byembilan ba bato be maso̱be̱ o Bibe̱l e?

¹³ Ponda iwo̱, di yo̱ki nde maka dibie̱ ombusa biso̱ po̱ngo̱ diwuse̱. Nde nik’e madangwane̱ betune̱. Mbad’a bwam ńa be̱ne̱ dibie̱ ńe nde ná di busane̱ belēdi o mambo ma bwam na ma bobe bane̱ ba bolino̱. Ońola nika nde Yakobo ome̱le̱no̱ biso̱ ná jombweye byembilan ba bato bena be o Bibe̱l ka Abraham, Rahab, Hiob, na Elia. (Yak. 2:21-26; 5:10, 11, 17, 18) Ba baboledi ba jemea ba Yehova ba we̱li lembe̱ mitakisan mi wusa sumwane̱ babo̱ muńe̱nge̱ mabu. Eyembilan abu ya titimbe̱ e malee̱ ná na jongwane̱ la Yehova biso̱ pe̱ je ná di bola nika.

14-15. Ońola nje jangame̱nno̱ bo̱le̱ penda ye biso̱ o mulema e?

¹⁴ Mitakisan: Penda ye te̱ biso̱ o mulema. Ponda iwo̱, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o so̱ṅtane̱ lambo diwo̱ Bibe̱l e makwalano̱. To̱so̱ Yehova e ná a s’alabe̱ mika masu ka nje te̱ di menge̱le̱no̱. Nika ńe ná e de̱ biso̱ penda o mulema. Di si po̱ngi te̱ miwe̱n o bo̱le̱ yi penda, ye ná i bo̱bise̱ dube̱ lasu, i ńamse̱ pe̱ mulatako masu na Yehova. (Yak. 1:7, 8) Ye pe̱ na i bola ná di bo̱lo̱ne̱ dipita lasu ońola kie̱le̱ ni maye̱.

¹⁵ Ńamuloloma Paulo a kobisane̱ dipita lasu ońola kie̱le̱ ni maye̱ na diyo. (Bon. 6:19) Diyo di mabola ná bemune̱ be s’alane̱ medi ma munja, di meka pe̱ ná medi ma munja ma dome̱le̱ madale mande̱ne̱. Nde diyo le nde mweńa buka te̱ ke̱ ngo̱ko̱bi ni tinge̱ mo̱ na medi ma munja e si tumedi. Ka nje te̱ mangiledi ma mabo̱bise̱no̱ ngo̱ko̱bi ńena ni tingame̱ na diyo, nika pe̱ nde penda ye biso̱ oteten i mabo̱bise̱no̱ dube̱ lasu. Mitakisan mi po̱i te̱, moto ńena nu be̱n penda o mulema e ná a si be̱ pe̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ londise̱ makaki mao. Di bo̱lo̱ne̱ te̱ dube̱ lasu, di mabo̱lo̱ne̱ pe̱ nde dipita lasu. Ka nje te̱ Yakobo a kwalino̱, moto nu be̱n penda o mulema, e nde ka “emun’a munja, yena e masousabe̱ na ngo̱ na dipea mudi na mudi.” (Yak. 1:6) Moto ńe o be bete̱medi a titi ná a be̱ muńe̱nge̱ tom!

16. Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di be̱n penda o mulema e?

¹⁶ Nje bola: Bo̱le̱ penda ye wa o mulema; ouse̱ pe̱ dube̱ lo̱ngo̱. Di si kiṅakiṅane̱. O mińa ma muto̱ped’a mudī Elia, baboledi ba Yehova ba botedi o kiṅakiṅane̱, na Elia a langwea babo̱ ná: “Nate̱na njika ponda lo mapulano̱ jendea o midi miba e? Yete̱na Yehova nde e Loba, bińo̱ bupe̱ mo̱; ye pe̱ te̱ Baal, lo bupe̱ mo̱.” (1 Ki. 18:21) Nika pe̱ nde yeno̱ we̱nge̱. Jangame̱n po̱ngo̱ muwaso o be̱ mbaki ná Yehova nde e Loba, Bibe̱l ńe nde Eyal’ao, na ná Mboṅ a Yehova ye nde baboledi bao. (1 Tes. 5:21) Di boli te̱ nika, di me̱nde̱ bo̱le̱ penda ye biso̱ o mulema, jouse̱ pe̱ dube̱ lasu. Di be̱n te̱ ńo̱ng’a jongwane̱, je ná di baise̱ batudu. Jangame̱n pomane̱ bola nika ná di si bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ masu o ebol’a Yehova.

17. Nje e me̱nde̱ po̱ye̱ biso̱ yete̱na di bo̱lo̱ne̱ ngiń’asu ńa mulema e?

¹⁷ Mitakisan: Bo̱bo̱. Eyal’a Loba e makwala ná: “O bo̱bi te̱ o buńa ba ndutu, ke̱ ngiń’ango̱ e titi mweńa.” (Min. 24:10)  Eyal’a Bonahebe̱r e tukwabe̱ ná “bo̱bo̱” e mapula pe̱ kwala ná “bo̱lo̱ne̱ ngiń’a mulema.” Di bo̱lo̱ne̱ te̱ ngiń’asu ńa mulema, di mapomane̱ pe̱ bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ masu.

18. Nje be̱ la we̱lisane̱ to̱ titimbe̱ di mapulano̱ kwala e?

¹⁸ Nje bola: Se̱me̱ye̱ na Yehova ná a bole wa ngiń’a mulema o lembe̱. Ná di be̱ we̱lisane̱ to̱ titimbe̱ owas’a mitakisan, e mapula biso̱ ngiń’a mulema. Eyala yena Yakobo a bolane̱no̱ e tukwabe̱ ná “we̱lisane̱” to̱ titimbe̱, e bambe̱ jo̱nge̱le̱ la moto ńena nu te̱m o epol’ao esibe̱ jasumwe̱ oten. Je ná jo̱nge̱le̱ sonja ńe o janane̱ basingedi bao na ngiń’a mulema esibe̱ ńa mīla.

19. Nje eyembilan a Paulo e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁹ Ńamuloloma Paulo a die̱le̱ biso̱ eyembilan a bwam ya ngiń’a mulema na titimbe̱. Ponda iwo̱ a ta a bo̱bo̱, nde a we̱li lembe̱ ońolana a ta a se̱me̱ye̱ na Yehova ná a kusane̱ mo̱ ngińa ni mapule̱. (2 Kor. 12:8-10; Fil. 4:13) Biso̱ pe̱ je ná di kusane̱ Yehova ni ngiń’a mulema yete̱na di baise̱ mo̱ mo̱ na sibise̱ la ńolo.—Yak. 4:10.

20-21. Njika mbaki di be̱nno̱ e?

²⁰ Je ná di be̱ mbaki ná mitakisan masu mi titi beko̱kisedi be mawe̱ na Yehova. Yakobo a boli biso̱ nin mbaki ná: “Moto a kekisabe̱ te̱, a si kwala na: Na makekisabe̱ nde na Loba. Ebanja Loba a titi ná a kekisabe̱ na bobe, to̱ mo̱ pe̱ a si makekise̱ to̱ moto.” (Yak. 1:13) Je te̱ mbaki na nika, di masisea Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń be̱be̱.—Yak. 4:8.

²¹ Yehova a ‘si mawengisane̱ a si be̱n pe̱ to̱ edīd’a betukwedi.’ (Yak. 1:17) A sue̱le̱ kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso o mitakisan mabu, a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ mō̱ ńasu te̱ o nin we̱nge̱. Baise̱ Yehova na mulema mwe̱se̱ ná a bole wa dibie̱, dube̱ na ngiń’a mulema. A me̱nde̱ jalabe̱ mika mo̱ngo̱. We so̱ ná o be̱ mbaki ná a me̱nde̱ jongwane̱ wa o benga be̱ muńe̱nge̱ owas’a makekisan!