1. Nje Yesu a langwedino̱ bokwedi bao jombwea ponda su di tano̱ langame̱n po̱ e, njika jome̱le̱ pe̱ a bolino̱ babo̱ e?

 MIŃA to̱ mininga obiana Yesu a mawo̱, bokwedi bao bane̱i ba baise̱ mo̱ “nje e me̱nde̱ be̱ eyemban . . . ya su la wase.” (Mat. 24:3) Yen ebe ba bokwedi ba ta nde ba baise̱ ne̱ni ba me̱nde̱no̱ bia ná su la ebe̱yed’a mambo ya Bonayuda lā be̱be̱. O jalabe̱ lao Yesu a si kwaledi buka te̱ ońola su la ebe̱yed’a mambo ya Bonayuda, nde a kwaledi pe̱ ońola “su la wase” to̱ su la yen ebe̱yed’a mambo. Jombwea su la yen ebe̱yed’a mambo, Yesu a kwali ná: “To̱ moto a si bi ońola bo buńa to̱ ni ponda, to̱ ange̱l o mo̱ń, to̱ Muna, buka te̱ Tete̱.” Ombusa nika a boli bokwedi bao be̱se̱ din jome̱le̱ ná: “Bińo̱ ja epe̱ńe̱.”​—Marko 13:32-37.

2. Ońola nje kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso i tano̱ yangame̱n benga ja epe̱ńe̱ e?

² Bonayuda bena ba ta kriste̱n o ebwe’a mbu yaboso ba ta bangame̱n benga ja epe̱ńe̱, ońolana na nika nde ba wusano̱ sunga longe̱ labu. Yesu a langwedi bokwedi bao mambo ma wusa lee̱ babo̱ ná su la ebe̱yed’a mambo ya Bonayuda lā be̱be̱. A langwedi babo̱ ná: “Ponda lo me̱nde̱no̱ je̱ne̱ Yerusalem e dingabe̱le̱ na milo̱ṅ ma bila, bia so̱ ná ńamsabe̱ lao jā be̱be̱.” O ni ponda, ba ta so̱ bangame̱n sengane̱ jome̱le̱ la Yesu ná ba “ńe so̱ o midongo.” (Lukas 21:20, 21) Ba bena ba bupe̱ di jome̱le̱ bongi ponda bato ba Roma ba ńamse̱no̱ Yerusalem.

3. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

³ We̱nge̱, jā be̱be̱ na su la yen ebe̱yed’a mambo ya bobe. Biso̱ pe̱ jangame̱n so̱ benga be̱ ye̱ne̱ n’epe̱ńe̱. O din jokwa di me̱nde̱ jombwea ne̱ni jeno̱ ná di be̱ skwe̱ niponda jeno̱ jombwa mambo me o bolane̱ o wase, ne̱ni jeno̱ ná di no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na ne̱ni bolane̱ ponda ni dia o mbad’a bwam.

4. Ońola nje jangame̱nno̱ jombwea ne̱ni mambo me o bolane̱ o wase ma malondise̱no̱ bedinge̱ ba Bibe̱l e?

⁴ E te̱nge̱n ná jombweye mambo me o bolane̱ o wase ná di bie ne̱ni meno̱ o londise̱ bedinge̱ ba Bibe̱l. Yesu a lango mambo mō̱ mena ma ta mangame̱n jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná su la nin was’a Satan lā be̱be̱. (Mat. 24:3-14) Ńamuloloma Petro ome̱le̱ biso̱ ná jombweye belondisedi ba bedinge̱ ná dube̱ lasu di benge be̱ ngińa. (2 Pet. 1:19-21) Kalat’a Bibe̱l nisukan e mabotea nde na ben byala ná: “Bebīsedi ba Yesu Kristo, bena Loba a bolino̱ mo̱ o lee̱le̱ bautu bao mambo mena ma me̱nde̱ bolane̱ ombusa son a ponda.” (Bbī. 1:1) Ye so̱ nde lambo di te̱nge̱n ná jombweye mambo me o bolane̱ o wase, di bie pe̱ ne̱ni meno̱ ná ma londise̱ bedinge̱ ba Bibe̱l. Ye pe̱ ná e po̱ ná di be̱ne̱ ńo̱ngi o kwalea ońola ma mambo na bonasango na bonańango asu.

5. Nje di s’angame̱nno̱ bola e, nde nje jangame̱nno̱ bola e? (Ombwa pe̱ maduta.)

⁵ Je te̱ kwalea ońola bedinge̱ ba Bibe̱l, di s’angame̱n bola jo̱nge̱le̱ la biso̱me̱ne̱ jombwea ne̱ni mambo ma malano̱ tomba. Ońola nje e? Ońolana di si mapula kwala lambo le ná di wana diwanje̱ o mwemba. K’eyembilan je ná di senga badiedi ba wase be o kwalea ne̱ni beno̱ ná ba bo̱le̱ bila wuma iwo̱, ba wana pe̱ musango na mbo̱le̱. O mulopo ma botea kwala ná nik’e malondise̱ nde eding’a 1 Tesalonika 5:3, jangame̱n nde wasa bia beteledi be sukan busisabe̱. Nje di makwalano̱ e se̱medi te̱ o nje bebokedi ba Yehova be busise̱no̱, di me̱nde̱ jongwane̱ ná mwemba mu benge be̱ne̱ “jo̱nge̱le̱ diwo̱.”​—1 Kor. 1:10; 4:6.   

6. Njika belēdi di mabusane̱no̱ o 2 Petro 3:11-13 e?

⁶ Langa 2 Petro 3:11-13. Byala ba ńamuloloma Petro be mongwane̱ biso̱ o be̱ skwe̱ niponda jeno̱ jombwea bedinge̱ ba Bibe̱l. A mome̱le̱ biso̱ o “duta bepo̱yedi ba buńa ba Loba be̱be̱.” Ońola nje e? Seto̱ ońolana di mapula bia “bo buńa na ni ponda” Yehova a me̱nde̱no̱ wana Armagedon, nde ońolana di mapula bolane̱ ponda ni dia ná di be̱ “ka bato ba bosangi na ba dube̱ Loba o bedangwedi” basu. (Mat. 24:36; Lukas 12:40) Nik’e mapula nde kwala ná jangame̱n be̱ne̱ bedangwedi ba bwam, na bakise̱ ná nje ye̱se̱ di mabolano̱ ońola Yehova ye nde ońolana di to̱ndi mo̱ na mbale̱. Ná di bole nika, jangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na bedangwedi basu.

7. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di mano̱ngo̱ jangame̱ye̱ e? (Lukas 21:34)

⁷ Yesu a langwedi bokwedi bao ná ba no̱nge jangame̱ye̱, seto̱ buka te̱ ońola mambo ma me̱nde̱ bolane̱ o wase, nde ońola bedangwedi babu pe̱. Di jome̱le̱ di mabusa ná bwē o byala be maso̱be̱ o Lukas 21:34. (Langa.) Di jome̱le̱ la Yesu di ta nde di pula kwala ná jangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ońola mo̱nge̱le̱ masu na bedangwedi basu. Di bie̱ so̱ jemba nje ye̱se̱ ye ná e ńamse̱ mulatako masu na Yehova, di po̱nge pe̱ miwe̱n o samba mo̱. Na nika nde di me̱nde̱no̱ ja o ndol’a Loba.​—Min. 22:3; Yuda 20, 21.

8. Njika jome̱le̱ ńamuloloma Paulo a bolino̱ kriste̱n e?

 ⁸ Ńamuloloma Paulo a langwedi kriste̱n ná i no̱nge jangame̱ye̱. K’eyembilan ome̱le̱ kriste̱n ya Efeso ná: “Bińo̱ no̱ngo̱ so̱ jangame̱ye̱ ne̱ni lo madangwano̱, seto̱ ka belemā, nde ka badibie̱.” (Efe. 5:15, 16) Ponda ye̱se̱, Satan a makeka ńamse̱ mulatako masu na Yehova; di maso̱ṅtane̱ so̱ ońola nje Bibe̱l e mome̱le̱no̱ biso̱ o “bia nje ye jemea” la Yehova, ná di we̱le̱ samba malambi ma Satan me̱se̱.​—Efe. 5:17.

9. Ne̱ni jeno̱ ná di bia nje ye jemea la Yehova e?

⁹ Bibe̱l e si malangwea biso̱ mambo me̱se̱ mena me ná ma ńamse̱ mulatako masu na Yehova. Ponda iwo̱ e yo̱ki pula ná di no̱nge bedomsedi jombwea mambo mena Betiledi be si makwaleano̱ ná bwē. Ná di no̱nge bedomsedi ba bwam, jangame̱n bia to̱ so̱ṅtane̱ ‘jemea la Yehova.’ Je ná di bola nika yete̱na di ko̱lo̱ngo̱ne̱ langa Eyal’a Loba na dutea ońol’ao. Di bati te̱ so̱ṅtane̱ jemea la Yehova di be̱ne̱ pe̱ “jo̱nge̱le̱ la Kristo,” di me̱nde̱ benga dangwa “ka badibie̱,” to̱ ponda di si be̱nno̱ bediedi be ná bwē. (1 Kor. 2:14-16) E si yo̱ki be̱ ndutu o jemba malambi mō̱, nde mape̱pe̱ me ná ma be̱ ndutu o jemba.

10. Njika mambo mō̱ jangame̱nno̱ banga e?

¹⁰ Oteten a mambo jangame̱nno̱ banga, di be̱n lee̱le̱ la moto eto̱nde̱ e s’angame̱n, muńo̱si, mudesi, bolane̱ la byala ba bobe, name̱ne̱ pe̱ na jombwa la bedinge̱dinge̱ ba njo, ba mbamba, na mambo ka nika. (Mye. 101:3) Musinged’asu Diabolo a mawasa ponda ye̱se̱ ne̱ni ńamse̱ mulatako masu na Yehova. (1 Pet. 5:8) Di titi te̱ epe̱ńe̱, son na son Satan e ná a botea de̱ o mo̱nge̱le̱ na o mulema masu eko̱n, si be̱ la mbale̱, mukubo, bosinga, kumba na malinga. (Gal. 5:19-21) O bebotedi, je ná di s’e̱ne̱ ngiń’a be bede̱mo omo̱ń asu. Nde di si pomane̱ te̱ jese̱le̱ mo̱, be ná be sukane̱ janea biso̱ na nik’e ńamse̱ mulatako masu na Yehova.​—Yak. 1:14, 15.

11. Njika lambi diwo̱ lena le ndutu o jemba jangame̱nno̱ samba e, ońola nje pe̱ e?

¹¹ Lambi diwo̱ lena le ndutu o jemba le nde mindenge ma bobe. Jombweye te̱ ben bete̱medi. O mabola ebolo na moto nu titi Mboṅ a Yehova. Kana o mapulano̱ ná a be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam jombwea Mboṅ a Yehova, we muyao o mongwane̱ pe̱ mo̱. Ponda iwo̱ pe̱, o mabe̱ o da son a lambo na mo̱ o pause. Nde na ponda, o ko̱lo̱ngo̱ne̱ bola nika. E yo̱ki po̱ ná nu moto a kwaleye ońola mambo mena ma titi ko̱nji, nde wa o si mapelane̱ mo̱. Nde na ponda, o mako̱lo̱ngo̱ne̱ o senga ma mambo ńai nik’e si matakise̱no̱ pe̱ wa. Na mo̱ a bele̱ wa buńa bō̱ o ńo̱ son a lambo ombus’ebolo, na wa wemea. O sukan, o mabotea dutea ka mo̱. E si me̱nde̱ pula pond’a bwaba ná o boteye pe̱ bola mambo ka mo̱. Ye mbale̱ ná di malee̱le̱ be̱se̱ muyao na ndolo, nde di s’angame̱n dimbea ná ba bena di mapo̱so̱no̱ ka mindenge ba me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń asu. (1 Kor. 15:33) Di no̱ngi te̱ jangame̱ye̱ na bedangwedi basu ka nje te̱ Yesu ome̱le̱no̱ biso̱, di si me̱nde̱ lata mundenge na ba bena ba si mabupe̱ bete̱sedi ba Yehova. (2 Kor. 6:15) Di me̱nde̱ je̱ne̱ ná nika ńe nde lambi, na biso̱ di samba mo̱.

12. Nje bokwedi ba Yesu ba tano̱ bangame̱n bola niponda ba tano̱ benge̱le̱ ná su di ye e?

¹² Yesu a ta a pula ná bokwedi bao ba walame̱ne̱ niponda ba tano̱ benge̱le̱ ná su di ye. A boli so̱ babo̱ ebolo. Anedi babo̱ ná ba langwe myango ma bwam “o Yerusalem na o Yudea ńe̱se̱ na o Samaria, nate̱na o masu ma wase.” (Bebolo 1:6-8) Nik’e ta nde ebolo ende̱ne̱! We̱le̱ la babo̱me̱ne̱ mususu o y’ebolo di ta langame̱n bola ná ba bolane̱ pond’abu bwam.

13. Ońola nje jangame̱nno̱ bolane̱ pond’asu bwam e? (Kolose 4:5)

¹³ Langa Kolose 4:5. Ná di no̱nge jangame̱ye̱, e mapula ná di duteye ońola mbadi di mabolane̱no̱ pond’asu. Bibe̱l e makwala ná “ponda na muyo̱mbo̱ ma mambo nde ba be̱n me̱se̱.” (Mul. 9:11) Je ná k’eyembilan di bo̱lo̱ne̱ longe̱ lasu o mbad’epańpań.

14-15. Ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ pond’asu bwam e? (Bonahebe̱r 6:11, 12) (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁴ Je ná di bolane̱ pond’asu bwam ke̱ di mabola jemea la Yehova, jouse̱ pe̱ mulatako masu na mo̱. (Yohane 14:21) Jangame̱n bupe̱ din jome̱le̱: “Embame̱, lo si soa, benga be̱ ngińa o ebol’a Sango ponda ye̱se̱.” (1 Kor. 15:58) Na nika, ponda su di me̱nde̱no̱ po̱​—e be̱ su la longe̱ lasu to̱ la yen ebe̱yed’a mambo ya bobe ​—di si me̱nde̱ jombwe̱.​—Mat. 24:13; Rom. 14:8.

¹⁵ We̱nge̱ pe̱, Yesu a madie̱le̱ bokwedi bao niponda beno̱ langwa myango ma bwam ma Janea la Loba o wase ńe̱se̱. Mo̱ e o bola lao dongo. Tongwea na bebokedi ba Yehova, Yesu a malonga biso̱ ońola dikalo, a mabola pe̱ biso̱ belongisan be mapule̱ ná di lańse̱ myango ma bwam. (Mat. 28:18-20) Biso̱ pe̱ di mabola lasu dongo ke̱ di mabola ebolo na ngińa o te̱ye̱ bane̱ dikalo na jokwe̱le̱ pe̱ babo̱, na ke̱ di bengi be̱ epe̱ńe̱ niponda jeno̱ jenge̱le̱ ná Yehova a wane su la yen ebe̱yed’a mambo. Di we̱le̱ te̱ o ebolo malea ma maso̱be̱ o Bonahebe̱r 6:11, 12, di me̱nde̱ kombe̱ dipita lasu “nate̱na o su.”​—Langa.

16. Njika bedomsedi di mano̱ngo̱no̱ e?

¹⁶ Yehova a máte̱se̱ buńa na ponda a me̱nde̱no̱ wana su la nin was’a Satan. Ponda bo buńa bo me̱nde̱no̱ po̱, Yehova a me̱nde̱ londise̱ bedinge̱ be̱se̱ be maso̱be̱ o Eyal’ao. Ye ná e po̱ye̱ biso̱ ná jo̱nge̱le̱ ná su di dia di po̱ti. Nde, buńa ba Yehova bo si me̱nde̱ ‘ko̱!’ (Hab. 2:3) Di no̱nge so̱ bedomsedi ná di “mombwa nde Yehova,” dipita lasu pe̱ di be̱ nde “na Loba la jongise̱ [lasu].”​—Mik. 7:7.